Plačilna disciplina na psu

Tako pravi glavni slovenski gradbenik Branko Selak in opozarja, da gradbeništvo močno vpliva na BDP: "Danes moramo po delo v tujino. Če nam uspe, bo šlo dobro tudi Sloveniji."

Kranj – »Trenutne razmere v gradbeništvu so katastrofalne. Plačilna disciplina je na psu, nihče več ne plačuje, kar izhaja iz pomanjkanja dela,« pravi predsednik združenja slovenskih gradbenikov Branko Selak, ki je tudi predsednik upravnega odbora Marmor Hotavlje Holding. Slovensko gradbeništvo je od leta 2002 na leto raslo za 15 odstotkov in v letu 2008 doseglo skoraj osem odstotkov BDP. Vsi so se zaradi nepremičninskega buma začeli ukvarjati z gradbeništvom, ko pa se je nepremičninski trg ustavil, se je ustavilo tudi gradbenikom.

»Država je pozabila na vzrok visoke rasti BDP, posledice pa so danes zelo hude. Že pred dvema letoma sem povedal, da smo v krizi, vendar se za to ni zmenil nihče. Naša dejavnost je imela 92 tisoč zaposlenih, med njimi veliko tudi popoldne, danes le še 80 tisoč, pričakujem pa nadaljnji padec: dvajset tisoč zaposlenih,« pravi Selak. Kriza slovenskega gradbeništva ne pojenja, lahko je še huje. Selak je kritičen: »V Nemčiji in Franciji so res najprej pomagali avtomobilski industriji, vendar so nato težke milijarde vložili v investicije. Kaj pa pri nas? Pogovarjamo se o tajkunih in odpuščamo.«

Prvi mož gradbenikov prizna, da bi se gradbeništvo moralo prestrukturirati: »Doma ne bo dela za vse, obvezna je pot v tujino. Naj ob tem pohvalim prizadevanja Vlade in njihovih poti v tujino. S tem nam, na primer v Libiji, odpirajo nove možnosti. Za ves sektor bo dovolj že drobtinica, da se rešimo.« Vlada in nova gospodarska ministrica Darja Radič obljubljata podporo in prodor na tuje trge. »To je dobro, vendar gre le za prvi korak. V Libiji moramo sedaj odpreti veleposlaništvo, hkrati je treba pomagati NLB, da bo ta lahko pomagala gradbincem, ali pa naj se Vlada dogovori o pomoči z libijskimi bankami. Slovenija je majhna, slovenski gradbeniki smo majhni, zato se moramo prilagajati,« pravi Branko Selak in predlaga še številne druge ukrepe, ki bi pomagali gradbincem.

»Gradbeništvo je motor razvoja, ko gre dobro nam, gre tudi državi. Pred leti smo delali ves čas, tudi ob koncih tedna, zato tudi veliko zaposlovali, tudi tujce. Danes je seveda drugače,« pravi Selak. Tudi v drugih državah je težko, tudi drugod je počil nepremičninski balon, vendar ne povsod. »Z dobrim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko pridobimo posle v Rusiji in arabskih državah, še največji problem pa so bančne garancije, krediti, tudi Slovenska izvozna družba bi nam morala slediti,« pojasnjuje Selak in dodaja, da ob ali od gradbincev živi še približno petdeset tisoč delovnih mest (stavbno pohištvo, gospodinjski aparati, pohištvo, tekstilci …).

Zaposlenost se je že zmanjšala za več kot deset odstotkov, najprej so se morali domov odpraviti tujci, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Tudi zato velikega šoka zaradi tega ni bilo. To so delavci, ki so navajeni delati vse dni po ves dan za nizke plače. Hkrati se prav pri njih kažejo kršenja delovne zakonodaje. »To je velik črni madež naše panoge. Tega na splošno do dveh let nazaj nismo poznali, nato pa je prišla kriza in tudi sprememba zakonodaje. Vsi so spuščali cene, dajali velike popuste, nato pa prek kooperantov zahtevali enako. Ti so bili izkoriščani, sami pa so izkoriščali delavce. Čeprav razumem stisko manjših podjetij, pa si Slovenija tega ne sme privoščiti. Potrebne so sistemske rešitve, s katerimi bi odpravili vzroke in ne samo posledice, treba je zaščiti tako zaposlene kot tudi podizvajalce,« o čudnih poslih nekaterih gradbenikov pravi Selak.

Kot predsednik upravnega odbora Marmor Hotavlje Holding je svoje glavne može že pred dvema letoma začel pošiljati v tujino. »Mi smo se odločili za tujino. Seveda je težko mladega sodelavca prepričati za delo v tujini, če je dela doma dovolj, danes pa je že drugače,« pojasnjuje Branko Selak. Prej se je Marmor Hotavlje širil po nekdanji Jugoslaviji, ki pa je danes enako kot Slovenija v krizi. Dela imajo do konca leta sicer dovolj, nekateri projekti pa so se žal ustavili. Danes moramo biti zelo previdni, saj gre lahko naročnik v stečaj ali pa nam enostavno ne plača, tako da v primeru, ko ocenimo, da naročnik ni finančno stabilen, posel celo zavrnemo. V nasprotnem primeru bi lahko resno prizadelo tudi nas,« še pravi Selak.