Digitalna knjižnica Slovenije

Kaj se vam prikaže, če greste na www.dlib.si? Digitalna knjižnica Slovenije. In kaj je to? »dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona.« Kako do nje? »Do nje lahko dostopate prosto, brez vseh omejitev.« Kaj nam prinaša? »V vaš dom, na delovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti, ki jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil.« Komu je namenjena? »Vsem uporabnikom interneta. Še posebej privlačna je za raziskovalce, saj jim ponuja obsežno virtualno zbirko gradiva z različnih znanstvenih področij.« So pri njeni uporabi kakšne omejitve? »Pri uporabi vsebin objavljenih na spletni strani dlib.si morajo uporabniki upoštevati določila Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.«

V NUK so na svojo spletno divizijo nadvse ponosni. Pravijo, da je dLib.si preprosto najboljši! Zakaj? Ker: 1. omogoča dostop do publikacij, ki so izšle na spletu, ter hiter in enostaven dostop do gradiva, objavljenega na klasičnih nosilcih; 2. združuje raznolike zbirke z enotnim dostopom prek vaše delovne postaje in tako omogoča križno iskanje po zbirkah; 3. so rezultati iskanja integrirani in predstavljeni v digitalni obliki; 4. v knjižnicah shranjeno znanje z dLib.si postaja dostopnejše, pri čemer vaša lokacija ni ovira za dostop do informacij; 5. so bolj ali manj znane vsebine dostopne vsakomur, medtem ko so dragoceni originali slovenstva varno shranjeni; 6. Narodni in univerzitetni knjižnici ter celotnemu knjižničnemu sistemu omogoča nove metode in orodja na področju zbiranja, ohranjanja ter dajanja v uporabo pisne kulturne dediščine – tiskane in 'digitalno rojene'; 7. z omogočanjem najširšega dostopa do virov, predstavlja neprecenljivo orodje za raziskovalno delo; 8. zagotavlja podporo vseživljenjskemu učenju, znanstvenoraziskovalnemu delu, kulturnemu udejstvovanju in razvoju; 9. utrjuje narodovo identiteto v virtualnem okolju; 10. prispeva k prepoznavnosti in konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji. – Ja, saj bi jim kar težko ugovarjal.

In kaj vse sestavlja zbirke dLib.si? Troje: besedila, slike in multimedija. Zbirka besedil: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela. Zbirka slik: artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, zemljevidi. Multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki. In še vse to v številkah: več kot 16.298 znanstvenih člankov, 363.334 enot starejše in sodobne periodike, 9492 portretov znanih Slovenk in Slovencev, 6087 plakatov, več kot 1050 knjig, več kot tisoč zapisov notnega gradiva, 793 visokošolskih del, 720 del zbirke Artoteka, 662 rokopisov, 534 raziskovalnih poročil ARRS, 344 razglednic, 251 zemljevidov, 153 naslovov časopisja, 81 vedut, 15 načrtov Ljubljane, tri virtualne razstave. Portal torej ponuja dostop do skoraj štiristo tisoč enot digitaliziranega in digitalno rojenega gradiva nacionalnega kulturnega in znanstvenega pomena.

Morda vas bo zanimalo tudi, kaj je v Digitalni knjižnici Slovenije gorenjskega? Poglejmo, denimo, med digitalizirane časopise. Tu najdemo naslednje od gorenjskih: Gorenjec: političen in gospodarski list (1229 enot), Kamničan (86), Kamniški občan (741), Mengšan: glasilo KS Mengeš (95), Novice iz Moravške doline (59), Rokovnjač: informativno zabavni časopis - utrip občine Lukovica (77), Uradni vestnik občine Domžale (258) ... Sicer pa vzemite to pisanje kot izziv in dalje iščite sami. V polje »napredno iskanje« vpišite ime iskane publikacije ali pa katerokoli drugi ime, osebno, krajevno, stvarno, pojmovno … in prikazali se vam bodo rezultati iskanja. Če, denimo, vpišite ime Gorenjska, se vam prikaže za tri strani zadetkov po dvajset na stran. Pri vpisu Kranja pa se vam jih prikaže kar 68 strani, se pravi več kot 1300 zadetkov. Prešeren jih premore 35, Finžgar 13, Ivan Tavčar 8, Janez Bleiweis pet … Gorenjski prvak so verjetno Loški razgledi, saj je v celoti digitaliziranih njihovih prvih petdeset letnikov, kar znese 109 strani oziroma več kot dva tisoč enot. Meni je bilo v največji užitek ogledovanje starih plakatov. Kaj mislite, kakšnih in kolikih? Med njimi so cirkuški (9), festivalni (12), filmski (1474), glasbeni (5), gledališki (38), koncertni (18), kongresni (4), drugi (2610), politični (121), politično propagandni (210), prireditveni (11), promocijski (1), propagandni (171), razstavni (125), reklamni (832), športni (157), turistični (243), volilni (46) ... Pa ne mislite, da sem si ogledal vse.