Zaznamovali pol stoletja rudarjenja
Čeprav na rudarjenje v Žirovskem Vrhu spominja le še spominska plošča pred nekdanjim vhodom v jamo, nekdanji rudarji še vedno praznujejo svoj dan.
Gorenja vas, Todraž – »Zadnja leta v začetku julija vedno pripravimo proslavo ob dnevu rudarjev, čeprav rudarjev v Žirovskem Vrhu ni več,« nam je povedal Peter Dolenc, direktor Rudnika Žirovski Vrh v zapiranju, kjer naj bi še letos dokončali vsa zapiralna dela po predvidenem programu. Letošnje praznovanje je minilo v znamenju 50-letnice rudarjenja v tem delu Gorenjske, saj so se leta 1960 začele prve raziskave na območju Žirovskega Vrha.
Kljub častitljivi obletnici rudarjev pa je bila rudniška pot v Poljanski dolini kratka. Po vojni je država gozdarjem naročila, da so v Žirovskem Vrhu z merilnimi inštrumenti iskali – niti sami niso vedeli kaj – žal pa jih danes tudi ni veliko med živimi, a so očitno našli uranovo rudo. »Pred pol stoletja so se začele raziskave z vrtanjem in manjši izkopi, še kar nekaj let pa je trajalo, da je padla odločitev za odprtje rudnika urana,« pojasnjuje sedanji direktor Dolenc. Odločitev je bila sprejeta leta 1976, od leta 1982 do 1984 so gradili objekte v notranjosti hriba in v Todražu, nato so leto dni poskusno obratovali, leta 1990 pa je prva slovenska vlada sprejela odločitev o takojšnjem prenehanju proizvodnje.
V dobrih petih letih so rudarji proizvedli 452 ton rumene pogače, proizvodnja pa se je iz leta v leto povečevala, po desetletju stagniranja (leta 2000), pa so bila na vrsti sanacijska in zapiralna dela. »Glavna dela so v glavnem zaključena, ostaja pa monitoring in ureditev potrebne dokumentacije. Žal ostaja nerešen tudi problem drsenja podlage odlagališča Boršt, kjer bodo potrebna dodatna dela in dodatni stroški,« napoveduje Peter Dolenc. V Rudniku Žirovski Vrh v zapiranju je danes še osem zaposlenih, od tega tudi dva nekdanja rudarja, ki pa danes opravljata druga dela. Podzemna dela so se namreč zaključila že leta 2006.
Zato pa sta oba lahko skupaj z nekdanjimi kolegi in prijatelji rudnika na dan rudarjev obujala spomine v Galeriji Krvina. Zapel jim je Moški pevski zbor Alpina Žiri, sodelavec Jože Rojc pa prebral tri kratke zgodbe o rudarjih, ki so v začetku 80. let prejšnjega stoletja z različnimi ozadji prišli na delo v Gorenjo vas. In ostali. Svoje videnje je s pesmijo iz lastne knjige Rekli so: Tu se bo kopal uran predstavila tudi najbližja soseda rudnika Cilka Štucin. Ob tej priložnosti so rudarji pripravili tudi razstavo fotografij, ki prikazuje zgodovino rudarjenja v Žirovskem Vrhu, ob tem pa izdali tudi priložnostno znamko. Zadnji skok čez kožo, krst novih rudarjev, so v Žirovskem Vrhu opravili že pred več kot desetimi leti.