S kočijo na zlato poroko
Rezka in Tone Meglič iz Podljubelja sta po petdesetih letih zakona v soboto obnovila poročno zaobljubo.
Podljubelj – Drugega julija je minilo petdeset let, odkar sta se v Tržiču poročila tedaj 19-letna Anžonova Rezka iz Podljubelja in štiri leta starejši Tone Meglič, po domače Končarjev iz Loma. Po petdesetih letih zakona sta načrtovala skromno zlato poroko, a so njuni svojci poskrbeli, da so se presenečenja kar vrstila. V soboto ju je pred hišo nepričakovano pričakal zapravljivček in ob zvokih harmonike sta se odpeljala v podljubeljsko dvorano, kjer sta pred tržiškim županom Borutom Sajovicem obnovila poročno zaobljubo, nato pa je sledilo slavje ob živi glasbi, ki je trajalo kar do treh zjutraj. »Zlate poroke ne bova nikoli pozabila. Lepo se zahvaljujeva vsem, ki so nama polepšali ta dan,« pravita Rezka in Tone.
Spoznala sta se v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Rezka se še danes dobro spominja, kako se je Tone hodil ženit k njej. »Iz Loma se je vozil s kolesom do Podljubelja. Vztrajen je bil, zato pa zakon tako drži,« pristavi v smehu. Tone pove, da je njun zakon srečen in miren, da se prepirati ob gradnji hiše in službah sploh nista imela časa niti ni bilo potrebe po tem. Oba pa se strinjata, da je najpomembnejša ljubezen, brez nje njun zakon ne bi zdržal petdeset let.
Oba izvirata iz velikih kmečkih družin. »Skromno smo živeli in delali, zato sva še danes tako trdna,« pove Rezka. Njen mož je bil zelo aktiven v Krajevni skupnosti Podljubelj, tri mandate jo je tudi vodil, bil je občinski odbornik, že več kot 50 let je član gasilskega društva, oba z ženo pa sta se udeleževala tudi sankaških tekmovanj. Sankaško tradicijo zdaj nadaljuje že njun pravnuk.
Zlatoporočenca sta najbolj ponosna na svojo družino. V zakonu sta se jima rodila hči Dragi in sin Branko, imata tri vnukinje in dva vnuka, njuno največje veselje zadnja leta pa sta pravnuka Vid in Žiga, ki ju tudi varujeta. Poleg tega obdelujeta vrt, Rezki so v veliko veselje rože, Tone pa rad ustvarja iz lesa. Upokojitev je namreč dočakal kot tesar pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, medtem ko je bila Rezka vseskozi zaposlena v BPT Tržič.