Mrk

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / torek, 6. julij 2010 / 06:00

Po Prevzetnosti in pristranosti (Somrak) ter Romeu in Juliji (Mlada luna) se sedaj najstniška ´gotska´ telenovela o klanih vampirjev in volkodlakov ter mladenki med njima v Mrku seli na Viharni vrh.

Omenjena klasična dela Jane Austen, Shakespearea ter Emily Bronte so namreč inspiracija bestsellerjev ameriške pisateljice Stephenie Meyer. Njene 'vampirske romance' so globalne uspešnice, ki sicer ne bodo klasike, z lahkoto pa kraljujejo na lestvicah najbolj prodajanih knjig zadnjih petih let.

Filmi o vampirjih so bili rojeni s samim filmom. Že v času nemega filma je bilo posnetih čez trideset vampirskih filmov, leta 1922 je tako F. W. Murnau posnel ekspresionistično klasiko Nosferatu – simfonija groze, ki velja še danes za nepresegljivo mojstrovino vampirskih filmov in za enega najboljših filmov sploh. Prav tako ne moremo mimo množice filmskih upodobitev o grofu Drakuli (najbolj znana Bela Lugosi in Christopher Lee). Trend vampirskih filmov pa še ni usahnil: zgolj v zadnjih dveh letih je bilo posnetih več kot petdeset filmov s to tematiko, med katerimi izstopa švedski Vampirska ljubezen. Popularne so tudi nanizanke (Buffy, Prava kri ...), vampiriado pa so pred kratkim posneli celo v Sloveniji (Vincijev Vampir z Gorjancev). Lahko torej rečemo, da so tako filmi kot vampirji zapisani večnosti.

Med večne pa ne bo odšla filmska (za zdaj) trilogija Somrak. Romantično-vampirska saga v malem, temnem, odročnem, deževnem mestu Forks, kamor se preseli mlada Bella, se je sicer začela obetavno in skozi prizmo delikatne zveze med vampirjem in smrtnico izpostavila temeljne dileme odraščanja: težave, tesnobo ter krhkost najstniške ljubezni, zaupanja in prijateljstva, kmalu nato pa zdrsnila v slepo ulico mučne narcisoidnosti.

Režiser David Slade je z vampirji že imel opraviti v filmu 30 dni noči, ki se dogaja na zasneženi, v arktični mrak potisnjeni Aljaski. To se pozna tudi v Mrku: romanca ter finalna bitka se odvijeta v gorski zimski idili. Teh nekaj razglednic neokrnjene narave pa je tudi vse, kar ima film pokazati. Vse ostalo so le brezplodne, dolgočasne debate med glavnimi junaki, ki se zdijo vedno bolj depresivni in brezizrazni, da ne rečemo zaspani – kot bi jim v vsakem nadaljevanju povečali odmerek uspavalnih tablet. Kdo ve, so se tudi sami že naveličali dolgotrajnih, enoličnih diskusij, ki ne peljejo nikamor?

Jutranja zora, naslednji del sage, pride kmalu, in to kar v dveh delih – očitno eden rezerviran za intervju z vampirjem, drugi pa z volkodlakom. In ko gledamo vsa ta melanholična, na temo obsojena bitja, si zaželimo, da se vsaj v kinu čim prej prižgo luči.

Ocena: 2 / 5

Filmske novice – na današnji dan

Na današnji dan leta 1946 se je v revni četrti New Yorka rodil Sylvester Stallone, eden izmed najbolj znanih akcijskih junakov in nepogrešljiva filmska ikona mačizma, individualizma in nezlomljive volje.

Do leta 1976 je bil Stallone dokaj neznan igralec z nekaj stranskimi vlogami, nato pa mu je uspel veliki met s filmom Rocky, ki je požel deset nominacij za oskarja, med drugim tudi njemu za scenarij in glavno vlogo, kar je v filmski zgodovini redkost. Zgodba o boksarju, ki se mu uspe prebiti z dna do vrha, ima v sebi mnogo avtobiografskih elementov, je navdušila tako množice kot kritike, Stalloneu pa odprla vrata v bolj ugledne filme z višjim proračunom (F.I.S.T, Nighthawks).

Svoj zvezdniški status je Stallone utrdil s filmom Prva kri, kjer se je prvič pojavil kot vietnamski veteran John Rambo. Lik Ramba, ki mora pravico ponovno vzeti v svoje roke, je še nadkrilil Rockyja ter s številnimi nadaljevanji ustoličil Stallonea kot akcijskega junaka par excellence (Kobra, Plezalec ...).

V zadnjih letih njegova slava sicer usiha, dokaj neuspešno se je preizkusil tudi v nekaj dramskih vlogah, pred kratkim pa je spet obudil lika Rockyja in Ramba. Poleti ga bomo lahko videli v akcijski misiji Pogrešljivi, filmu s številnimi znanimi igralskimi imeni pod njegovo režijo. Volje mu torej še ni zmanjkalo, legenda živi.