Tehtali rebalans proračuna

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 6. julij 2010 / 06:00

Poslanci so na izredni seji v petek obravnavali rebalans letošnjega državnega proračuna, danes se zasedanje nadaljuje.

Ljubljana – Z rebalansom proračuna se proračunska poraba znižuje za šeststo milijonov evrov, na 9,9 milijarde evrov. Premier Borut Pahor je ob tem dejal, da želi skupaj z opozicijo izvesti reforme pokojninskega sistema, zdravstveno reformo in plačno reformo javnega sektorja. Gospodarske razmere v Evropski uniji so še vedno slabe in ni mogoče napovedati izboljšanja gospodarskih razmer. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je njihova stranka že večkrat ponudila vladi svoje predloge protikriznih ukrepov, a doslej še ni bilo odziva. Ob tokratni ponudbi pa postavlja pogoj: če vlada umakne predlog rebalansa, so pripravljeni sodelovati pri pripravi resnega protikriznega predloga čez poletje. Rebalans proračuna se mu ne zdi realen, preveč optimistične so napovedi ocenjenih prihodkov, nesprejemljivo je krčenje naložb (te bodo zmanjšali kar za 380 milijonov), pač pa bi morali sredstva pri slednjih prerazporediti, saj bi se z naložbami denar spet vračal v proračun. Meni pa, da zdaj ne potrebujemo naložb v nakupovalna središča in stadione. Glavni razlog, da moramo sprejeti rebalans proračuna, so po besedah finančnega ministra Franca Križaniča nižji proračunski prihodki in denarna pomoč Grčiji. O slednji bodo poslanci govorili na današnjem nadaljevanju seje. Radovan Žerjav iz SLS je napovedal, da se je pripravljen pogovarjati o sodelovanju z vlado pri ukrepih zoper krizo. Opozicijski poslanci so bili večinoma kritični do predlaganega rebalansa in celo v koalicijskih strankah niso bili povsem zadovoljni s predlogom, a so napovedali, da ga podpirajo.

Po novih izračunih bodo letošnji proračunski prihodki za 540,9 milijona evrov nižji od načrtovanih, levji delež zaradi davkov, pravi minister za finance Franc Križanič, ki meni, da je za zmanjšanje davčnih prilivov kriva tudi davčna reforma iz leta 2006, ki ji niso sledile potrebne reforme na odhodkovni strani, bile so uvedene celo nove pravice. Proračunski primanjkljaj se s spremembo proračuna nekoliko znižuje in predstavlja pet odstotkov BDP. Vlada je našla prihranke predvsem pri izdatkih za blago in storitve ter investicijah in investicijskih transferjih, ni pa dodatno posegala v plače in pokojnine. Pač pa rebalans predvideva počasnejše usklajevanje rasti pokojnin in socialnih transferjev.