Razglednik na Bohinjsko jezero

Planina Vogar (1054 m) - Strma tlakovana pot nas pripelje na sam rob planine, ki je ena najbolj priljubljenih, saj je vzpon kratek in ni prenaporen. Kljub poletni vročini se poti ni treba prestrašiti, saj je speljana v senci. Planina je priljubljena tudi med gorskimi kolesarji in jadralnimi padalci.

Ko se pripeljemo do Bohinjskega jezera, je Vogar tista planina, ki se dviga na desni strani jezera. Vzpon na planino se začne v vasi Stara Fužina oz. na parkirišču nad vasjo, ob cesti, ki pelje proti Planini Blato. Najprej sledimo markacijam proti dolini Voje, kjer nas pri Hudičevem mostu, kjer je tudi tabla Korita Mostnice, markacije usmerijo na zgornjo, levo pot. Kmalu pridemo do asfaltirane ceste, ki jo prečimo in se začnemo vzpenjati. Naj opozorim, da je pot strma, kamnita, skoraj bi lahko rekla, da tlakovana. Hodimo po ostankih preteklosti, ko še ni bilo bučnih traktorjev in so ljudje na roke ali pa s konji vlačili les iz gozda. Na rob planote nas bodo vodile tri dolge serpentine in tam strmina tudi popusti. Pot se obrne proti zahodu in kmalu bomo opazili odcep proti spomeniku, posvečenemu padlim železničarjem. Od tam tudi vzletajo jadralni padalci in zmajarji. Razgled s te točke je čudovit. Globoko pod nami se odpre pogled na svetega Janeza, na Rudnico in del verige Spodnjih bohinjskih gora. Neoznačena, a dobro shojena potka nas bo popeljala naprej, do prvih travnikov in do Kosijevega doma na Planini Vogar. Nekdanji stanovi so preurejeni v udobne vikende. Prijazen oskrbnik mi je tistega zgodnjega jutra svetoval, naj grem še pet minut po poti do južnega roba planine, kjer je razgled proti zatrepu doline, proti verigi gora od Vogla do Komne. Razgledna točka, vredna obiska, pa še luštna klopca je narejena prav za našo zadnjico. Če se nam izlet na Vogar zdi prekratek, ga lahko nadaljujemo do Pršivca, Vodičnega vrha ali Planine pri Jezeru.

Do Vogarja je približno uro in 15 minut hoje, do Vodičnega vrha še dodatno uro in pol zmerne hoje; do Pršivca bomo potrebovali še dve uri in pol; potem pa sledi še sestop.

Planina Vogar je priljubljena tudi med gorskimi kolesarji. Začetek vzpona je v Ribčevem Lazu pri cerkvici svetega Janeza. S kolesi se odpeljemo proti Stari Fužini, kjer v križišču zavijemo levo v kratek strm klanček in nadaljujemo naravnost, po asfaltirani cesti mimo parkirišča, kjer v poletnih mesecih pobirajo parkirnino. V serpentinah se vzpenjamo, občasno kar strmo, ob potoku Suha in si lahko še ogledamo njegovo slapišče. Tik pred zadnjim klancem do Planine Blato je odcep za Vogar. Zavijemo levo in se v strmem vzponu pripeljemo na preval, od tod pa se v položnem spustu pripeljemo na planino. Sledimo oznakam za Kosijev dom. Od doma se lahko v dolino vrnemo po poti običajnega planinskega vzpona, vendar opozarjam, da je spust skrajno zahteven, kar tudi piše Marko Paternu v Strmih kolesnicah. Omenjeni spust, zaradi skrajne strmine in kamnitosti verjetno ni ravno primeren za običajne gorske kolesarje, ampak bolj za spustaše, vedeti pa je treba, da je pot tudi polna planincev. Priporočam kar običajen spust po cesti, ki pelje proti Blatu; varneje je. Srečno!

Nadmorska višina: 1054 m

Višinska razlika: 508 m

Trajanje: 2 uri in 15 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica