Jelenjad jim povzroča škodo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. junij 2010 / 06:00

Jelenjad je v minuli zimi nekaterim jezerskim kmetom povzročila precejšnjo škodo v gozdovih.

Zgornje Jezersko – Lovska družina Jezersko je v torek pripravila pogovor o tem, kako v gozdu zmanjšati škode po jelenjadi, kako ob vse večjem obisku gozdov zagotavljati divjadi potrebni mir in kako izvajati lovsko gojitveni načrt. Kot je dejal starešina družine Franc Ekar, je bil povod za sestanek škoda, ki jo je v letošnji zimi jelenjad povzročila nekaterim gozdnim posestnikom. »Jelenjad dela veliko škodo v gozdu. Če se bo to nadaljevalo, bo lastnikom zmanjkalo smrek, jelenjadi pa krme. Predlagam, da jo izselite iz lovišča. Problem so tudi gobarji, včasih so imeli »fičote«, zdaj pa z močnimi »terenci« razkopljejo gozdne ceste in vlake,« je dejal Damjan Robnik, eden od oškodovanih lastnikov gozda, in poudaril, da so jezerski kmetje zelo odvisni od dohodka iz gozda. Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, je povedal, da so zimske škode po jelenjadi pojavljajo v letvenjakih in drogovnjakih in da je obseg škod zelo odvisen od tega, kako huda je zima. Jelenjad se v takšnih sestojih dobro počuti, a ker tam ni hrane, se prehranjuje tudi tako, da obgrizuje drevje. Zimske poškodbe drevja je možno preprečiti z zmanjševanjem staleža in z zaščito ogroženega območja, poletne poškodbe, ki so bolj kot zimske pogojene z vznemirjanjem divjadi, pa s kombinacijo različnih ukrepov. Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, je predlagal, da bi revirni gozdar in oškodovani lastniki gozdov pregledali posest in se dogovorili za strokovne tehnične rešitve, pri tem pa je opozoril, da stroka doslej še ni razmejila, kaj so za gozd sprejemljive in kaj nesprejemljive poškodbe. Kar zadeva nabiranje gob, se zavzema za italijanski sistem, po katerem bi občine za to dobile omejeno število dovolilnic. Na Jezerskem velja posebni režim uporabe gozdnih cest na več kot dveh petinah cest, gozdarji se pri tem srečujejo tudi z vandalizmom (poškodovanje zapornic) in z agresivnimi obiskovalci, je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da je največji problem nadzor nad spoštovanjem predpisov. Inšpektor Gorazd Kokalj je ob tem pripomnil, da inšpekcija dobi zelo malo uporabnih prijav. Do 12. julija so v javni razpravi spremembe uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. »Naredimo nekaj, da bo uredba prijaznejša do okolja in lastnikov,« je navzoče pozval Stane Bergant iz Lovske družine Jezersko. Zanimivo je bilo slišati tudi avstrijske izkušnje, Franc Josef Smrtnik, posestnik in župan občine Železna Kapla, je dejal, da vsak lastnik gozda lahko postavi rampo na gozdni cesti in da je v zasebnem lovišču (nad 115 hektarjev) vsak tudi sam odgovoren za škodo po divjadi. »Takšni pogovori so koristni, skupno bomo prišli do rešitev, ne pričakujem pa revolucionarnih sprememb,« je ob koncu pogovora ugotavljal jezerski župan Milan Kocjan.