Še zadnji pogled v lastno ogledalo

Besedilo: Milena Miklavčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. junij 2010 / 06:00

Sebi in skušnjavam se je včasih nemogoče upreti (3)

»Seveda je bila takoj za, le da si je zase izborila deset odstotkov od tistega, kar bom zaslužila. Pa da ne boš mislila, da je bilo to, kar sem počela, enostavno. Še zdaleč ne. Ko sem prenašala mamila, mi je bilo sicer zoprno, hkrati pa tudi zelo neosebno. Iti v posteljo s tujcem … to ni bilo enostavno. Z viskijem si nisem mogla pregnati mačka, ker sem bila opozorjena, da moški take ženske, ki so pod vplivom alkohola, odklanjajo. Ko sem parkirala pred neko gostilno, v kateri sva bila s tipom zmenjena, sem že v avtu pogoltnila apaurin. Potem pa sem si rekla: bo, kar bo …«

V Nemčiji, denimo, deluje okoli štiristo tisoč prostitutk, v Sloveniji pa jih je le nekaj tisoč, pa še med temi, ki so na »terenu«, je menda največ takih, kot je Silvija. Torej žensk, ki se predajajo zato, ker želijo napolniti svoj mesečni proračun.

»Tip, ki me je čakal pred gostilno, ni bil nič posebnega. Star je bil blizu šestdeset, manjše rasti, zelo zgovoren in tudi prijazen. Najprej sva šla na kosilo, kjer sva se pogovarjala predvsem o njegovi ženi, ki se je že pred leti preselila v svojo sobo, tako da je reveža prisilila, da si dodatno sprostitev poišče drugje. Na druge ženske se ni želel čustveno navezovati, zato si je poiskal srednjo pot. Ko sva prišla v sobo, sem bila sproščena, tudi njegovi dotiki mi niso bili zoprni, tako da je vse skupaj potekalo celo v obojestransko zadovoljstvo. Očitno je bilo všeč tudi njemu, saj sva se za primeren honorar srečala še nekajkrat. Zaradi prve izkušnje, ki je bila celo zelo prijetna, sem mislila, da bodo tudi vse naslednje enake. Žal se to ni zgodilo.« Naslednjo stranko je obiskala kar na njegovem domu. Odprl ji je možakar, visok, suh, zanemarjen. Enako umazano in zatohlo je bilo tudi njegovo stanovanje v eni starejših hiš na Celovški v Ljubljani. Očitno je bil tudi strastni kadilec, saj je na pol pokajene cigarete puščal domala povsod, kjer jih je za trenutke odložil.

»Ni mi ponudil niti kave niti pijače. Ukazal mi je, da naj se grem stuširat, in ker sem takrat pod nujno potrebovala denar zato, da sem plačala obrok za lizing, sem ga ubogala brez odvečnih besed. Ko je po več kot dobri uri tudi z mojo izdatno spodbudo končal, sem bila psihično in fizično popolnoma na tleh. Za povrhu mi je dal le dvajset tisoč tolarjev, ker sta se menda z mojo »komercialistko« dogovorila, da ji bo njene procente kar sam izplačal. Bila sem na smrt užaljena in jezna kot sam vrag, toda ko sem mislila ugovarjati, je dvignil roko, da me bo na gobec, če takoj ne izginem. Poklapano sem za seboj zaloputnila vrata in, seveda, takoj poklicala svojo medicinsko sestro, ki o tem dogovoru ni vedela nič. Ali pa se je sprenevedala, ne vem. Ko sem dala deset procentov še njej, mi je ostalo premalo, da bi plačala lizing. Prosila sem jo, če mi najde še enega tipa, in to hitro. 'Če je pa nujno, potem mi boš morala dati dvajset procentov', je bila neizprosna … Kaj sem hotela drugega … Do denarja sem morala priti, kajti če bi mi zaradi neodplačevanja odvzeli avto, bi bila velika katastrofa. Tretjega moškega, s katerim sem bila, se še dobro spomnim. Bil je malo mlajši od mene, visok in močnejše postave. Bil je tudi dobro obdarjen, žal pa je imel velike težave pri doseganju orgazma. Mislil je, da si bo pomagal z ženskami, ki jim bo za uslugo plačal, a se njegovi upi niso uresničili. Kljub nečloveškemu matranju, da bi kaj »bilo«, sva se po dveh urah poslovila, na srečo pa je bil tako pošten, da je poravnal svoje stroške. Z živci sem bila že povsem na koncu, tresla sem se, kot bi imela parkinsonovo bolezen. Če ne bi imela v predalu v avtu steklenice viskija, s katerim sem poplaknila nervozo, ne vem, kaj bi bilo z menoj. Ko sem plačala položnico, mi je ostalo še toliko drobiža, da sem si kupila malo bolj seksi spodnje perilo, ki sem ga potem uporabljala le za posebne priložnosti,« je mirno in brez zadrege pripovedovala Silvija.

Žal pa ni šlo vse tako, kot je načrtovala. Kmalu po petinštiridesetem letu so se pričele vrstiti ginekološke težave. Kljub jemanju hormonskih zdravil se je nenormalno potila, kar je pomenilo, da pri svojih »postranskih dejavnostih« ni več mogla biti tako »aktivna«, kot so si moški, s katerimi je šla v posteljo, želeli. Silvija pa je bila od stranskih virov zaslužka življenjsko odvisna, saj je imela odprtih več kreditov, pokrivati je morala stanje na dveh ali treh kreditnih karticah. Zaradi živčnosti, kaj bo, je še več kadila in tudi steklenica z viskijem, ki jo je imela v avtu stalno ob sebi, se je prehitro praznila. Nekoč, ko so zbirali denar za družino, ki jim je pogorela hiša, si je iz blagajne, v kateri so hranili gotovino, izposodila nekaj denarja. Ko je videla, da ni nihče opazil, je v vrečo segla še enkrat … To pa je bilo zanjo usodno … (Konec prihodnjič)