V gorah še vedno sneg

Čeprav se je živo srebro v termometrih v minulih dneh dvignilo nad trideset stopinj, je marsikje v gorah še vedno sneg, zato zimske opreme še ne pospravite takoj v omaro, če se odpravljate na visokogorske ture, opozarjajo gorski reševalci.

Kranj, Brnik - »Zadnji smrtni nesreči Izraelca na Triglavu in Poljaka na Prisojniku sta se zgodili ob prečenju snežišč. Vedeti je treba, da je ponekod vedno zbit sneg, v katerem se pojavljajo tudi lise ledu, ki ga sonce ne bo še tako hitro stopilo. Na vrhove naj zato gorniki raje pristopajo po južnih straneh. Zaradi zaščite glave ob morebitnem padcu je zelo priporočljiva tudi uporaba čelade,« je na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) pred poletno sezono svetoval Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize. »Seveda pa dereze in cepin ne pomagajo, če jih ne znamo pravilno uporabiti, kvečjemu predstavljajo še večjo nevarnost,« dodaja. Načelnik komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Tone Tomše pa opozarja, da nekatere poškodovane planinske poti – na primer Slovenska pot na Mangart - zaradi snega še vedno niso sanirane. O stanju poti, ki jo nameravate prehoditi, se sicer lahko pozanimate na več spletnih straneh.

Po podatkih GRZS se je v slabi polovici letošnjega leta v slovenskih gorah zgodilo manj nesreč kot v enakem obdobju lani, zato pa so bile njihove posledice toliko hujše. »Letos je v gorah umrlo že trinajst gornikov, lani v tem času samo sedem,« je opozoril Bele. Kar sedem oseb je letos umrlo zaradi zasutja v plazu, kar je trikrat toliko, kot je večletno povprečje. Kot pravi Danilo Škerbinek iz PZS, je bila snežna odeja zadnjo zimo praviloma nižja od povprečja, vendar pa se sneg zaradi nizkih temperatur ni ustrezno preobrazil, za nameček je ves čas padal, resda v manjših količinah. Vsako leto narašča tudi število negorniških nesreč v gorah - padalstvo, gorsko kolesarjenje in podobno.

V zraku v 15 minutah

Na brniškem letališču je ta mesec začela delovati tudi dežurna ekipa gorskih reševalcev. Skupaj s posadko slovenske vojske (en teden na mesec pa policije) so gorski reševalci junija in septembra v stalni pripravljenosti od petka do nedelje, med glavno planinsko sezono (julij, avgust) pa so dežurni vsak dan. »Lani so dežurne posadke Slovenske vojske na gorsko reševanje poletele 116-krat, letos do 10. junija 26-krat. Letimo v dnevnem času, razen kadar vidljivost zaradi megle ali oblačnosti pade pod osemsto metrov oziroma je hitrost vetra nad 50 kilometri na uro. Naš odzivni čas je petnajst minut od prejema klica za intervencijo,« je povedal Branko Rek, namestnik poveljnika 15. helikopterskega bataljona.

»Aktivnih zdravnikov reševalcev je petnajst, kar pomeni, da vsak v enem letu dežura najmanj petkrat. Seveda to počnemo prostovoljno in v prostem času, zato se odrečemo marsikateri prosti uri ali pa koristimo dopust,« je pojasnila Eva Macun, gorska reševalka – zdravnica iz GRS Rateče. Poleg zdravnika sta v dežurni ekipi še gorski reševalec in gorski policist.