Po pasijonu ne le aplavz

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 4. november 2009 / 06:00

Ko so nadaljevali prekinjeno sejo občinskega sveta, so v Škofji Loki največ pozornosti namenili končnemu poročilu projekta Škofjeloški pasijon 2009.

Škofja Loka - Tudi tokrat niso skoparili s pohvalami za izvedbo prireditve, ki ima za Škofjo Loko velik promocijski pomen, kritiko pa so namenili predvsem dejstvu, da se brez prispevka občinskega proračuna (dvesto tisoč evrov) dogodek ne bi finančno pokril. Nadzorni odbor, ki je pregledal poslovno poročilo, je med svojimi priporočili navedel, da je poleg promocije smisel tako zahtevnega projekta tudi njegova postopna finančna osamosvojitev. To terja kritično presojo stroškov promocije, prispevke sponzorjev in donatorjev ter povečevanje gledalcev s plačanimi vstopnicami. Slednjih so za letošnjo uprizoritev pasijona prodali 24 tisoč in s tem zaslužili 270 tisoč evrov, sponzorji pa so prispevali petdeset tisočakov. Vodja projekta Romana Bohinc kot sponzorje navaja tudi prostovoljce, ki so brez plačila sodelovali v predstavi, in sicer devetsto igralcev, osemdeset konjenikov in dvesto redarjev.

Med svetniki, ki so hvalili projektno voditeljico, ker je bil v tako kratkem času projekt uspešno izpeljan, a bili tudi kritični, je bil najostrejši Andrej Novak (Zares). Opozoril je na nizko izpolnjena pričakovanja glede prodaje vstopnic in prispevkov sponzorjev in razmišljal, ali ne bi bil s tretjino manjšim številom udeležencev pasijon prav tako uspešen. Menil je tudi, da bi morali pri prodaji vstopnic upoštevati specifičnost občinstva. Poslovni načrt po njegovem ni bil izpolnjen, zato Novak edini med svetniki poročila ni podprl. Tomaž Krpič (SD) je menil, da se ta kulturni projekt sam brez znatnega prispevka občine ne ni mogel pokriti in da niti ne pričakuje, da bi prinesel zaslužek. Zavzema pa se za desakralizacijo pasijona, ki naj bi bil bolj ljudska predstava. S tem njegovim stališčem je polemiziralo več svetnikov, ki so prepričani, da je gre prav za ljudsko igro. Klemen Štibelj (NSi) je dejal, da letošnji pasijon šteje kot nadgradnjo tistega iz leta 1999 in 2000 (po mnenju nadzornega odbora manjka poslovna primerjava s takratnim pasijonom) in kot temelj prihodnjih uprizoritev. Prva naj bi bila že leta 2015. Blaž Kavčič (LDS) je dejal, da izvedba pasijona terja nadaljnji premislek o tem, ali to blagovno znamko obrniti navznoter ali navzven, pri čemer odprtost navzven med drugim pomeni, da bi morali prodati vsaj toliko vstopnic, kot jih predvideva poslovni načrt. Tudi Matej Demšar (SLS) meni, da bo treba prihodnje pasijone bolj tržiti navzven, saj je domača publika s tem dovolj zasičena. V razpravi so se dotaknili tudi kritičnih loških hotelskih zmogljivosti, ki izraziteje izstopijo ravno ob množičnem obisku v mestu. Tudi župan Igor Draksler je pritrdil razmišljanju, da se bodo morali kmalu dogovoriti, kako s pasijonom naprej, tudi v smeri boljšega finančnega učinka, v vmesnem času pa je treba poskrbeti, da se nenehno kaj dogaja, da se na pasijon ne pozabi. Svetnikom je prebral tudi zahvalno pismo režiserja Boruta Gartnerja.