Veliki prostorski apetiti po primestnih gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 17. junij 2010 / 06:00

V gozdno gospodarski enoti Cerklje občutijo velik pritisk investitorjev po prostorskih posegih v primestne gozdove, v enoti Jelendol se krepi delež smreke in zmanjšuje delež jelke.

Cerklje, Tržič – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutka gozdnogospodarskih načrtov enot Cerklje in Jelendol za obdobje 2010-2019, oba osnutka sta od torka dalje javno razgrnjena, o obeh bo ta teden tudi javna obravnava.

Enota Cerklje obsega 5608 hektarjev gozdov v cerkljanski, šenčurski in kranjski občini, gozdnatost je 43-odstotna in je za gorenjske razmere dokaj nizka. Več kot 96 odstotkov gozdov je v zasebni lasti. Posest je zelo razdrobljena, razdrobljenost pa se zaradi (novih) dednih postopkov samo še povečuje. Od 5481 lastnikov ima po podatkih za leto 2008 kar 4218 lastnikov manj kot en hektar veliko posest, le štirje pa večjo od trideset hektarjev. Dobre tri četrtine je večnamenskih, gospodarskih gozdov, petina pa je gozdov s posebnim namenom z dovoljenimi gozdarskimi ukrepi, to so primestni gozdovi v okolici Kranja, gozdovi v zaščitenem pasu brniškega letališča, gozdovi v prvem in drugem varstvenem pasu virov pitne vode ter gozdovi na območju protokolarnega posestva Strmol in rekreacijsko turističnega centra Krvavec. Gozdovi so dobro odprti s cestami in vlakami, še največ potreb po gradnji cest je v gozdovih od Štefanje Gore do Davovca in na območju Grajskega hriba.

Tudi v gozdu preveč »penzionistov«

In kaj so glavni problemi v enoti? Kot pojasnjujeta glavna načrtovalka Karmen Nunar in vodja kranjske krajevne enote Martin Umek, je glavni problem premajhen posek, ki je tudi »kriv«, da se je lesna zaloga v zadnjem desetletju povečala z 280 na 330 kubičnih metrov na hektar. Lastniki bi v minulih desetih letih lahko posekali skoraj 285 tisoč kubičnih metrov drevja, vendar so ga le nekaj manj kot 169 tisoč »kubikov«, a še v tej količini so dobro tretjino predstavljale sanitarne sečnje, to je sečnje zaradi ujm, bolezni in škodljivcev. Razlog za majhen posek so predvsem velika razdrobljenost gozdov in majhna odvisnost lastnikov od dohodka iz gozda, slaba opremljenost in usposobljenost lastnikov za delo v gozdu, prenizka odkupna cena lesa, slabo izkoriščanje lesne biomase za ogrevanje in varčevanje pri sečnji za morebitne hude čase. Po predlaganem načrtu bodo lastniki v obdobju 2010–2019 lahko sekali še enkrat več, kot so dejansko posekali v minulih desetih letih, načrt predvideva posek v višini 371 tisoč »kubikov«. O poseku se odločajo lastniki, a gozdarji jih bodo po sprejetju načrta obvestili o največjem možnem poseku. Poleg premajhnega poseka predstavlja v enoti Cerklje velik problem vse večji »pritisk kapitala« po prostorskem poseganju v gozdove, še zlasti v primestne. V minulih desetih letih so odobrili 54 hektarjev krčitev gozdov, od tega večino za potrebe urbanizacije (širitev letališča, gradnjo poslovnih con), veliki apetiti po posegih v gozd pa so tudi za naslednje desetletno obdobje. Problem so tudi prevelik delež »penzionistov« (starih, debelih dreves) v gozdu, z razvojem turizma na Krvavcu povezana nevarnost onesnaženja virov pitne, divja odlagališča odpadkov, pogoste ujme, vse večji obisk gozdov …

V Jelendolu sekajo skoraj toliko, kot je možno

Da ima gozdarsko načrtovanje dolgo tradicijo, kaže tudi enota Jelendol, za katero je prvi načrt že leta 1885 izdelal Mihael Buberl. Načrt, ki so ga za prihodnje desetletno obdobje pripravili v zavodu za gozdove, je tako že deseti po vrsti. Kot sta povedala glavni načrtovalec Matjaž Guček in vodja tržiške krajevne enote zavoda za gozdove Rolando Nardoni, enota obsega 4702 hektarja površine, od tega je 3830 hektarjev gozdov, gozdnatost je torej več kot 81-odstotna. Po končanem denacionalizacijskem postopku je bila večina nekdaj državnih gozdov vrnjena Bornovim dedinjam, tako da je skoraj 97 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Prevladuje spravilo z žičnico in s traktorjem v kombinaciji z ročnim spravilom. Gozdovi so dokaj dobro odprti z gozdnimi prometnicami, še najbolj bi bile nove ceste in vlake potrebne v gozdovih pod Plešivcem ter na območju Šije in Macesnovca. Večina gozdnih cest je še odprta, na petih so zapornice, ki so od 15. julija do 15. oktobra spuščene, a ne zaklenjene. Lesna zaloga se je v zadnjih desetih letih na račun večjega prirastka povečala s 407 na 425 kubičnih metrov na hektar, pri tem pa delež smreke še nikoli doslej ni bil tako velik in delež jelke še nikoli tako majhen. Lastniki so se s posekom 249 tisoč kubičnih metrov drevja zelo približali najvišjemu možnemu poseku v višini 257 tisoč »kubikov«, ki ga za prihodnje desetletno obdobje zvišujejo na 260 tisoč kubičnih metrov.

Preveč debelega drevja

In kaj so glavni problemi v enoti Jelendol? Kot ugotavljajo v zavodu za gozdove, je v enoti preveč debelega drevja in premalo drogovnjakov, to je dreves s premerom od 10 do 30 centimetrov. Zmanjšuje se delež jelke in povečuje delež smreke, ki je pri pomlajevanju bolj agresivna od jelke. Sistem sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del je nepredvidljiv. Povečuje se pritisk turistov in rekreativcev na gozdni prostor. Ker gozdovi niso enakomerno odprti, se sečnje koncentrirajo na najbolj dostopne in glede stroškov gozdnega dela najugodnejše lege. V preteklosti premalo negovane »zasmrečene« gozdove, v katerih je možno le žično spravilo, po poseku pogosto prizadenejo vetrovi.