Nagnjenost k nastajanju navadnih sončnih peg nas opozarja, da je koža na sonce bolj občutljiva in je potrebno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi začeti že zgodaj v otroštvu.

Sončne pege ne povzročajo raka

Navadne sončne pege ali starostne sončne pege ne predstavljajo nevarnosti za zdravje in so bolj estetska nadloga. Kožni rak iz njih ne nastane. Je pa res, da je včasih na pogled težko razlikovati nenevarne kožne spremembe od rakastih. Če ste v dvomih, vprašajte za nasvet osebnega zdravnika ali dermatologa.

Sončne pege so povezane z izpostavljanjem ultravijoličnemu (UV) sevanju, ki je del spektra sončne svetlobe. Ločimo dve vrsti sončnih peg: navadne sončne pege ali efelide in starostne sončne pege, ki jim strokovno rečemo lentigo solaris ali lentigo senilis. »Navadne sončne pege se pojavijo že v zgodnjem otroštvu pri osebah, ki imajo rdečkaste ali svetle lase, svetle oči in svetlo polt. »Običajno so okrogle lise, velike od enega do tri milimetre, svetlo rjave barve, le nekoliko temnejše od ostale kože. Najpogosteje se pojavijo na licih, nosu, zgornjih okončinah in ramenih. Značilno se pojavijo spomladi in poleti, do zime pa navadno že pobledijo. Temnejša barva navadnih sončnih peg je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice,« je povedala asist. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije in v nadaljevanju pojasnila lastnosti starostnih peg: »Starostne sončne pege opažamo v zrelem življenjskem obdobju, ko je sposobnost kože, da se obnovi po poškodbi z UV žarki, že okrnjena. So večje od navadnih sončnih peg, lahko merijo tudi nekaj centimetrov. Barva lahko variira od svetlo rjave do črne. Oblika je lahko okrogla, ovalna ali pa popolnoma nepravilna. Pojavljajo se na delih telesa, ki so najbolj izpostavljeni soncu: hrbtišče rok, obraz in čelo, ramena, zgornje okončine in tudi lasišče pri plešastih moških. Nastanejo tudi na mestih, kjer je bila koža od sonca močno opečena, na primer na ramenih. Pozimi ne posvetlijo. Temna barva je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice in tudi povečanega števila melanocitov, to je celic, ki v koži tvorijo pigment melanin.«

Genetska pogojenost

Navadne sončne pege so posledica genetske pogojenosti in delovanja UV žarkov. Zato se začnejo pojavljati že v otroštvu, okrog drugega leta starosti. Nagnjenost k nastajanju navadnih sončnih peg nas opozarja, da je koža na sonce bolj občutljiva in je potrebno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi začeti že zgodaj v otroštvu. Starostne sončne pege niso genetsko pogojene, vzrok za njihov nastanek je predvsem sonce. Pojavljajo se pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na prostem. Večkrat pri njih najdemo tudi druge spremembe na koži, ki kažejo na pretirano izpostavljanje UV žarkom: gubice, suho kožo in aktinične keratoze.

Nenevarne zdravju

Sončne pege, tako navadne kot starostne, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, je poudarila sogovornica: »Kožni rak iz njih ne nastane. Iz starostnih sončnih peg se lahko razvijejo seboroične keratoze ali starostne bradavice. Te spremembe so svetlo rjavo do črno obarvane, nekoliko dvignjene nad raven kože in hrapave ali voščene na otip. Proces razvoja od starostne sončne pege do starostne bradavice je zelo počasen, traja številna leta. Tudi starostne bradavice so le estetska nadloga. Včasih je težko razlikovati nenevarne kožne spremembe od rakastih, malignih, v tem primeru je najbolje pigmentno spremembo na koži pokazati osebnemu zdravniku ali dermatologu.«

Kako se zaščitimo

Najprimernejši ukrep za preprečevanje nastanka sončnih peg je zaščita kože s primernimi oblačili in pokrivali, svetuje asist. Liljana Mervic: »Za obraz in roke svetujemo še vsakodnevno uporabo zaščitnih sredstev, ki ščitijo kožo pred UVA in UVB žarki. Na voljo so tudi v obliki negovalnih dnevnih krem in pudrov. Izogibati se moramo izpostavljanju najmočnejšemu soncu, med 11. in 15. uro. Takrat je najbolje, da se umaknemo v senco ali notranjost bivališč. Seveda se moramo zavedati, da nas sončni žarki dosežejo povsod v naravi, poleti in pozimi. Največ sončnega sevanja prejmemo, ne da bi se tega sploh zavedali, med kratkotrajnim nezaščitenim bivanjem na soncu.«

Odstranjevanje sončnih peg

Preprečevanje nastanka sončnih peg je veliko učinkovitejše, kot je njihovo odstranjevanje, pravi asist. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije: »Sončnih peg ni potrebno odstranjevati iz zdravstvenih razlogov, odstranjevanje je zgolj estetskega pomena. Na voljo je več metod: belilna sredstva (na primer kojična kislina) in retinoidi v obliki krem, zamrzovanje s tekočim dušikom, kemijski piling in poseg z laserjem. Ob vsaki metodi odstranjevanja je potrebno dosledno upoštevati ukrepe za zaščito pred soncem, sicer se bodo sončne pege povrnile. Če nas sončne pege motijo in jih ne želimo odstraniti, jih lahko preprosto prekrijemo s korektorjem ali pudrom.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 30. junij 2008 / 07:00

Svežina v Prešernovem gaju

Od vročine v mestu se je bilo te dni prav prijetno odpočiti v Prešernovem gaju, kjer pa nista počivala Leopold in Grega Šajn, ki sta poskrbela za obnovo spomenikov, tudi Prešernovega.

Objavljeno na isti dan


Kultura / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Otroci, ritem & jazz

Otroci ritmov in Jazz je kul bend sta dve nekoliko drugačni glasbeni zasedbi Glasbene šole Škofja Loka. Danes, v torek, 15. junija, ob 20. uri bosta v Kristalni dvorani Sokolskega doma nas...

Škofja Loka / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Milena Miklavčič predsednica Rdečega križa

Škofja Loka - Nova predsednica območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka, ki združuje 17 krajevnih organizacij na območju štirih občin, je Milena Miklavčič iz Žirov. I...

Slovenija / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Prešteli še glasove iz tujine

Ljubljana - Včeraj je državna volilna komisija preštela še glasovnice, ki so jih za referendum o arbitražnem sporazumu oddali volivci iz tujine, kar pa izida referenduma ne more...

GG Plus / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Prva kombinirana presaditev srca in ledvic

Prvič so v Sloveniji v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani bolniku sočasno presadili srce in ledvico. Dve operaciji v eni je bolnik uspešno prestal.

Šport / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Zaslužila sta si aplavz

Mlada tržiška kegljača Anže Bajželj in Blaž Čerin sta se zadovoljna vrnila iz svetovnega prvenstva, Anže pa je ponosno pokazal svojo prvo kolajno iz velikega tekmovanja.