Jozi Pak iz Trabesinja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. junij 2010 / 06:00

Slovenska prosvetna zveza je v torek zvečer v K & K centru v Šentjanžu v Rožu podelila Joziju Paku iz Trabesinje/Trabesing pri Kotmari vasi/Kötmannsdorf v Rožu Drabosnjakovo priznanje za dolgoletno, nesebično delo pri zbiranju slovenskih narečnih hišnih in ledinskih imen na dvojezičnem ozemlju Koroške.

Boštjanov Jozi po domače je po poklicu gradbeni mojster, vendar je po duši zaprisežen ljubitelj kulture. Pel je v domačem zboru, v največje veselje pa mu je bilo brskanje po zgodovini posameznih koroških krajev in zbiranje starih narečnih hišnih in ledinskih imen, še posebej v domači Kotmari vasi in v njeni okolici. »Jozi Pak ima srce in dušo ljubitelja in vztrajnost zbiralca. Vse dela prostovoljno, brezplačno,« je povedal o prejemniku Drabosnjakovega priznanja dr. Teodor Domej in poudaril velik pomen zbiranja in ohranjanja starih hišnih in ledinskih imen, kar sta že v 18. in 19. stoletju, sicer vsak na svoj način, počela Andrej Schuster-Drabosnjak, po katerem se imenuje priznanje, in Urban Jarnik. Drabosnjak, »pavr s Korotana«, ki je bil rojen leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom, in je umrl leta 1826, je pisal pesmi, zbiral staro ljudsko blago, prevajal in prirejal ljudske igre. Zaradi njegovega dramskega, pesniškega in bukovniškega opusa ga imajo za »koroškega Linharta«. Ledinsko ime je ime za ožji življenjski prostor. Čeprav je bila v starih časih razdrobljenost kmečkih posesti velika, ni bilo niti pedi zemlje brez imena. Z modernimi časi, z združevanjem in pozidavo zemlje, so začela stara ledinska in hišna imena (prva so bila na Koroškem zapisana okrog leta 850) izginjati.

Njihovega zbiranja se je sam od sebe lotil Jozi Pak, je povedala Martina Piko-Rustia, predstojnica slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Zapisoval je stara imena in risal karte, ne da bi vedel, kako pomembno delo opravlja. Njegova zbrana hišna in ledinska imena ter karte so bile marca letos uvrščene na avstrijski državni Unescov seznam nestvarne kulturne dediščine. Na seznam je bila uvrščena tudi karta za trženje kmečkih izdelkov s hišnimi in ledinskimi imeni iz Sel in okolice. Po zaslugi Jozija Paka in njemu podobnih se zbiranja starih imen lotevajo tudi v drugih koroških krajih, zavedajoč se, da s tem trajno potrjujejo prisotnost Slovencev na Koroškem in delajo v dobro vse dežele. Prireditev v Št. Janžu je v rožanskem narečju povezoval novinar Andrej Mohar, v kulturnem programu pa so sodelovali tamburaši iz Šentjanža, pevci Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci iz Kotmare vasi in za presenečenje zborček Pakove družine.