Odvisni od Evropske unije

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 31. maj 2010 / 06:00

"Slovenija sledi EU 27, zato je za nas bolj pomembna Angela Merkel kot Borut Pahor," meni Jože Mencinger. Vsaj statistično se gospodarstvo postavlja na noge.

Kranj – Upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko je sredi tedna na razširjeni seji gostil ekonomista prof. dr. Jožeta Mencingerja. Ta jim je v predavanju predstavil stanje gospodarstva v Sloveniji in svetu, že prej pa je Zdenka Kajdiž iz Ajpesa predstavila gospodarstvo na Gorenjskem v letu 2009 (o tem smo že pisali). »Statistično se gospodarstvo popravlja, a ostajajo nevarnosti. Med njimi je pospešitev fiskalne konsolidacije, preveliko umirjanje inflacije in prevelika prizadevanja za trden evro. Padec evra koristi oživljanju,« je v uvodu povedal ekonomist.

Naročil je danes več, saj je bilo dno doseženo že v začetku leta 2009, od takrat pa se povpraševanje konstantno popravlja. »Slovenija sledi EU 27, zato je za nas bolj pomembna Angela Merkel kot Borut Pahor,« meni Mencinger. Velik primanjkljaj v trgovinski menjavi je nastal v letu 2008, razmere so se uredile, Slovenija pa ima v tekočem računu celo presežek. »Inflacijo smo pred uvedbo evra umetno zavirali pri kontroliranih cenah, nato je izbruhnila zaradi zaokroževanja ter višjih svetovnih cen nafte in hrane. Vendar nekoliko višja inflacija danes ni težava.« Zadnje mesece se število registriranih brezposelnih vrti okoli sto tisoč, pričakovanja so bila bistveno slabša. Po Mencingerju smo tudi v tem primeru odvisni od nemškega gospodarstva.

Hazarderska unija

»Kriza je nastajala dolga časa, nihče pa ni vedel, kdaj bo nastopila. Na to so opozarjali mnogi kazalniki, tudi delež plač, ki se je v razmerju z dobičkom vseskozi zmanjševal, manj je bilo investicij, finančni sektor je rasel prehitro. Nastala je hazarderska unija,« pravi ekonomist. Stabilnost države naj bi bila ogrožena, če ima velik javni dolg in visok primanjkljaj v državnem proračunu. Po mnenju Mencingerja pa velik dolg še ne pomeni ogroženosti države: »Javni dolg Japonske znaša dvesto odstotkov BDP, vendar ga financirajo domače banke, obrestna mera ja majhna. Pri Grčiji je drugače, saj vse financirajo tuje banke.«

Evropska komisija je za tako hudo krizo kriva tudi sama, pravi profesor, saj je zanemarjala pomen agregatnega povpraševanja in selitve proizvodnje na Kitajsko: »Prisiliti bi jih morali v spoštovanje minimalnih socialnih norm. Zgrešena pa je tudi miselnost, da naj bi Kitajci delali, v Evropi pa ustvarjali znanje. Tudi Azijci so ugotovili, da imajo znanje, ki je vsaj tako mobilno kot kapital.« V Sloveniji nam na srečo vseh finančnih produktov ni uspelo skopirali, zato je državo prizadela predvsem kriza povpraševanja. Mencinger meni, da je tudi v Sloveniji vladala hazarderska ekonomija, ki se kaže tudi v rasti SBI in BDP: do leta 2006 enakomerna rast, nato pa so tečaji na borzi zdivjali.

Kreditni krč manjši kot v EU

»Banke denar kreirajo s pomočjo depozitov. Ti so bili še sredi leta 2005 izravnani s krediti, potem pa se je začelo razmerje rušiti. Le tri leta kasneje smo imeli v Sloveniji že za 60 odstotkov več kreditov kot depozitov, rezultat pa je zadolževanje v tujini. Za nameček je še vlada začela reševati težave z najemanjem kreditov,« pojasnjuje Jože Mencinger. Tako je nastal petodstotni primanjkljaj, od katerega gre skoraj polovica za predvolilne ukrepe pred zadnjimi volitvami, druga polovica na račun protikriznih ukrepov. Proračun je vlada polnila le s trošarinami.

Profesor Mencinger pravi, da tudi takšen primanjkljaj ni nenormalen. Reševati ga je mogoče na dva načina. Prvi je zmanjšanje ponudbe, kar bi povečalo brezposelnost, drugi povečanje povpraševanja države. »Ena največjih težav pa so plače v javni upravi, saj je nekdo (Gregor Virant, op. a.) uvedel piramidno primerjavo plač, ki ne vzdrži,« meni ekonomist. Pa vendar, dolg in primanjkljaj nista nič višja kot v preteklosti v evropskih državah. Nenormalna je le višina zadolženosti, ki jo je težko reševati. Na srečo Slovenija še ni katastrofalno zadolžena, čeprav je po mnenju Jožeta Mencingerja javni dolg že skočil na petdeset odstotkov, saj k dolgu prišteva tudi garancije Darsu in drugim.