Za arbitra bi predlagal žensko

Zakaj smo za arbitražni sporazum, je bil naslov okrogle mize, ki jo je v sredo pripravil LDS Medvode. Svoja stališča v zvezi s sporazumom je na njej predstavil tudi poslanec evropskega parlamenta Jelko Kacin.

S kakšnimi argumenti podpirate arbitražni sporazum?

»Prihodnje leto bo minilo dvajset let od razglasitve samostojnosti Slovenije in Hrvaške, edina meja, ki je še nismo določili dokončno, pa je meja s Hrvaško. Doslej je bilo veliko poskusov, tako na eni kot na drugi strani, ampak zgodovina nas uči, da državi sami dogovora ne moreta doseči, ker tega ne preživi enkrat ena, drugič druga vlada. Zato smo se po številnih neuspelih poskusih odločili za pomoč tretjega, prišlo je do odhoda hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki ni odšel po svoji volji, in vzpostavljeni so bili pogoji, da gremo na arbitražno sodišče. Ko bo arbitražni sporazum potrjen, bo vsaka stran predložila svoj memorandum, argumente in dejstva, ki jih mora upoštevati petčlanski arbitražni svet. Enega člana bo določila Slovenija, drugega Hrvaška, za tri pa bomo dali soglasje. In tako bomo na koncu določili mejo ne le na morju, ampak tudi na kopnem.«

Po mnenju nasprotnikov sporazuma pa nam zgolj upoštevanje mednarodnega prava ne zagotavlja pravične meje na morju. Kako to komentirate?

»Upoštevati moramo, da volivci niso mednarodni pravniki, zato gre za politično tekmovanje in zavijanje dejstev v meglo. In zato razen Zmaga Jelinčiča ne poznam nasprotnika. Tisti, ki so proti, se sprenevedajo, saj jim gre za bitko za interpretacijo, ne pa za vsebino. Ko sem bil mlajši, sem si zapomnil komedijo Ščuke pa ni. Tam je bil tudi par – on je ves čas silil, ona pa je odgovarjala: 'Ne danes, Franc, raje kdaj drugič.' In tako tudi tisti, ki so proti sporazumu, ne želijo, da bi dogovor dosegli zdaj, ampak raje kdaj drugič. Zato se mi zdi ta kampanja podcenjevanje volivcev. Jaz bom glasoval za, ljudem pa predlagam, da dobro premislijo in glasujejo po pameti.«

Glavno vprašanje, ki ga izpostavljajo nasprotniki, je stik z odprtim morjem. Ali nam torej sporazum zagotavlja stik z odprtim morjem?

»Imam svoj predlog rešitve meje na morju, kar bom tudi ponudil vladi, ko bo pripravljala memorandum. Državi sta ob razglasitvi samostojnosti sklenili tudi dogovor o nasledstvu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o plačilu odškodnine za premoženje ezulov in italijanske države v tako imenovani coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Tam smo v praksi uveljavili načelo pravičnosti, ker je Slovenija prevzela več kot 60 odstotkov obveznosti, saj je bil slovenski del cone B bolj razvit in normalno in pošteno je bilo, da smo plačali večji del odškodnine. Načelo pravičnosti sta torej Hrvaška in Slovenija uveljavili že pri vprašanju nasledstva.«

Kaj se bo po vašem zgodilo, če sporazum ne bo sprejet?

»Referendum je izsiljen, saj so nasprotniki ves čas grozili, da bodo zbrali podpise zanj. Zato so se vladajoče stranke odločile, da sprejmejo izziv, da gredo na referendum in da povabijo ljudi, da arbitražni sporazum podprejo. S tem so dobile tudi možnost, da oblikujejo referendumsko vprašanje. Mislim, da imamo zgodovinsko priložnost, ki jo bomo uspešno izkoristili. Ne mislim na vladajoče stranke in vlado, ampak na državljane, ki po moje vendarle vedo, da je dvajset let dovolj in da je odločitev treba sprejeti. Sam se arbitraže ne bojim, bom pa predlagal, da je naš arbiter ženska. Ker vem, da bo potem razprava veliko bolj racionalna in manj po moško zaletava.«