Odločitev sprejeti do jeseni
"Ker se količina odpadkov z njihovim ločevanjem na izvoru opazno zmanjšuje, bo treba razmisliti, ali je sploh smiselno imeti MBO obrat na Gorenjskem ali pa bi se bilo racionalneje odločiti za MBO v Ljubljani," pravi kranjski podžupan Stane Štravs.
Pri snovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO) se lovijo zadnji roki. Po zadnjih napovedih naj bi bil do začetka junija pripravljen dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva regijski deponiji Kovor in Mala Mežakla ter predelovalni MBO obrat na Polici. O tem je za nas v imenu Mestne občine Kranj spregovoril Stane Štravs, podžupan Mestne občine Kranj.
Kakšne so oz. bodo glavne ugotovitve nastajajočega DIIP-a?
»DIIP in naslednji dokument, to je predinvesticijska zasnova, se v tem trenutku pripravljata. Čakamo še na nekaj podatkov nekaterih gorenjskih občin in komunalnih podjetij, tako da pričakujemo, da bo dokument pripravljen do začetka naslednjega meseca. Do takrat konkretnejšega odgovora žal ne morem podati. Pa tudi od takrat naprej čaka CERO še nekaj političnih odločitev o samem konceptu postavitve regijskega sistema ravnanja z odpadki. Znano je, da obstajajo nasprotujoči se predlogi glede lokacij, o čemer se bodo morali župani oz. občine še poenotiti.«
Največ vprašanj se najbrž vrti okoli lokacije MBO obrata, torej Polica oz. Jesenice ali pa Ljubljana, kjer bodo zgradili velik MBO objekt?
»Različne želje glede lokacij imamo predvsem za objekt mehansko biološke obdelave odpadkov. Pri tem bi rad pojasnil, da se v Kranju z uvedbo ločenega zbiranja količina odpadkov, ki gredo odlaganje, pomembno zmanjšuje. Po mesecu ali dveh, ko bo zaključena uvajalna faza, bomo znova preverili, koliko odpadkov proizvedejo Kranjčani. Ne pričakujem, da bi imel Kranj v prihodnosti kakšne bistvene težave z reševanjem vprašanja, kam odvažati odpadke, saj bo veliko odpadkov ločenih že na izvoru. V igri so sicer še vse tri možne lokacije MBO objekta. Ker se količina odpadkov z njihovim ločevanjem na izvoru opazno zmanjšuje, bo treba razmisliti, ali je sploh smiselno imeti objekt MBO na Gorenjskem ali pa bi se bilo racionalneje odločiti za MBO v Ljubljani. Mislim, da je skrajni rok za to odločitev do konca poletja, saj moramo potem pripraviti krovno vlogo, ki jo bomo za projekt CERO Gorenjske poslali na ministrstvo za okolje in prostor.«
Koliko sredstev je sploh še rezerviranih za CERO Gorenjska?
»Številke, ki krožijo, so različne. Po obstoječem operativnem programu bi moralo biti na voljo še 22 ali 23 milijonov evrov, zadnjič sem s strani ministrstva slišal celo omembo 50 milijonov evrov. Ocenjujem, da bo denarja zadosti. Bojazen sicer je, da ta sredstva izgubimo, če bi s končno odločitvijo predolgo odlašali. Zgodba pa je širša. Ta sredstva lahko pridobimo in postavimo regijski sistem ravnanja z odpadki, ki bo seveda potem imel svoje stroške. Druga možnost je, da se sredstvom odpovemo in svojega sistema ne postavimo, odpadke pa obdelujemo in predelujemo drugod. Če bi bili ti stroški manjši, potem je ta rešitev vredna razmisleka. V Mestni občini Kranj in okolici nastaja največ odpadkov na Gorenjskem, zato smo se vedno zavzemali, da je v Kranju ali neposredni bližini tudi lokacija MBO obrata. Z ločevanjem količina odpadkov za odlaganje ni več tako kritična, zato se spogledujemo tudi z idejo, da se odločimo za MBO Ljubljana, ki bo precej velik obrat.«
Kaj pa lokacija deponije – Mala Mežakla ali oz. in Kovor?
»Obe odlagališči sta predvideni v operativnem programu ministrstva za okolje in prostor. Mislim, da Mala Mežakla ni vprašljiva, nekoliko vprašljiv pa je Kovor, predvsem zaradi tamkajšnje civilne iniciative. Drugo vprašanje je, ali se ob občutnem zmanjšanju količine odpadkov za odlaganje Gorenjcem sploh splača imeti dve deponiji.«