Gorenjski glas pozival k enotnosti

Bogdan Osolnik je med vojno leta 1944 izdal tri številke Gorenjskega glasa. Časopis je pozival k enotnosti, k mobilizaciji v partizansko vojsko in opozarjal, da bo do konca vojne še veliko hudega.

Gorenja vas - Glasova preja je v Galeriji Krvina v Gornji vasi tokrat gostila Bogdana Osolnika, prvega urednika Gorenjskega glasa, ki je v treh številkah izšel med vojno leta 1944. Gorenjski glas je sicer začel izhajati leta 1947, predhodnik pokrajinskega časopisa po imenu Gorenjec pa se je pojavil že leta 1900 in je kot liberalen časnik izhajal dvanajst let, je uvodoma povedala direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Pogovoru, ki ga je z gostom, novinarjem, diplomatom, politikom, publicistom, ustanoviteljem novinarske katedre na današnji fakulteti za družbene vede Bogdanom Osolnikom vodil Miha Naglič, je prisluhnilo številno občinstvo. Prišla sta tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Kot je povedal Osolnik, sta se s slednjim veliko družila leta 1943, ko sta kot poverjenika in inštruktorja izvršnega odbora Osvobodilne fronte po Dolenjski, Kočevski, Notranjski in Beli krajini v času Dolomitske izjave mirila prenapeteže v partijskih vrstah in med krščanskimi socialisti. Sicer pa smo na Glasovi preji slišali veliko o medvojnih razmerah na Gorenjskem, o povojnem delovanju Bogdana Osolnika, ko je bil dopisnik Tanjuga na Koroškem, o njegovem poznejšem diplomatskem delovanju v Sovjetski zvezi, o njegovih knjigah (pravkar je v pripravi dopolnjena izdaja njegovega dela Z ljubeznijo skozi surovi čas), pa tudi o njegovem odnosu do Tita, Kardelja in Kocbeka. Bogdan Osolnik je ravno 13. maja, na dan Glasove preje, dopolnil devetdeset let. Udeleženci preje smo z njim nazdravili ob visokem jubileju, slavljenec pa je razrezal torto.