S pokojninci bolje kot z delnicami

Kljub kritikam zajamčenega donosa dodatnih pokojninskih zavarovanj se kaže, da so pokojninski skladi ne le varčnejši, ampak tudi donosnejši kot delniški skladi.

Ljubljana – »Nekateri ekonomisti stalno ponavljajo, da je donosnost dodatnega pokojninskega zavarovanja kot posledica premajhnega deleža delniških naložb prenizka. Dosedanji donosi kažejo nasprotno,« pravi Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A. Od leta 2002 do 2009 so največji izvajalci kolektivnega pokojninskega zavarovanja varčevalcem pripisali skupen donos v višini od 41 do 56 odstotkov ali odd 4,4 do 5,71 odstotka letno. Največ očitkov o slabem donosu je deležen sklad javnih uslužbencev, čeprav polovico časa deluje v kriznih časih, letni donos pa znaša 3,62 odstotka.

V istem obdobju je eden največjih in najstarejših vzajemnih skladov evropskih delnic dosegel skupni donos 10,58 odstotka oziroma povprečno 1,26 odstotka letno, medtem ko je primerljivi vzajemni sklad delnic ZDA dosegel skupno izgubo v višini - 25,3 odstotka. »To kaže, da je konzervativna naložbena politika v dosedanjem obdobju izvajanja dodatnega pokojninskega zavarovanja bila v znatno korist zavarovancem, saj doseženi donosi v tem obdobju vsaj za sto odstotkov presegajo donose delniških naložb in so ugotovitve, da bi zavarovanci v delnicah zaslužili več, neutemeljene,« še pravi Filipič.

Po drugi strani Katerina Rihter, izvršna direktorica področja življenjskih zavarovanj v Adriatic Slovenica, meni, da bi bilo smiselno zakonodajne rešitve oblikovati v smeri večje ozaveščenosti in informiranosti zavarovancev: »Predvsem pa bi ti morali jasno poznati koristi pokojninskega zavarovanja.« O donosih pravi, da so skromni, in se zavzema, da bi lahko del nalagali v finančne naložbe s pričakovanim višjim donosom in tudi večjim nihanjem vrednosti.

Dosedanji donosi dodatnega pokojninskega zavarovanja