Prihaja nov kupec LTH?

Na dražbi premoženja LTH v stečaju je upravitelju Dušanu Taljatu uspelo prodati za 62 tisoč evrov LTH-jevih deležev v drugih podjetjih, pred tednom pa za 180 tisoč evrov.

Škofja Loka – Stečajni upravitelj Dušan Taljat tudi to sredo ni dočakal velikega zanimanja za prodajo premoženja LTH Škofja Loka v stečaju. Druge dražbe premoženja kot funkcionalne celote podjetja se je udeležila le javnost oziroma trije novinarji, le pol ure kasneje pa mu je uspelo prodati dva poslovna deleža nekdanjega LTH v drugih podjetjih.

Spomnimo, da so premoženje podjetja kot funkcionalno celoto na prvi dražbi prodajali za dvajset milijonov, v sredo za 14 milijonov evrov. Pa ni šlo. Le Alma Čekić iz Škofje Loke in Ivan Ladislav Joseph Neumann iz Münchna sta kupila 26-odstoten osnovni delež LTH Sarajevo oziroma 6,125-odstoten delež v podjetju Zeos v Ljubljani (za razgradnjo električne in elektronske opreme). Kaj nameravata s temi deleži, nista razkrila. Oba deleža sta bila prodana po izklicni ceni, to je dva tisoč evrov za sarajevsko in šestdeset tisoč evrov za ljubljansko podjetje.

Odslej prodaja po delih

»Že prva dražba je bila neuspešna, zato smo razdelili premoženje v več sklopov. Posebej prodajamo dele opreme, premičnine, zalogo in podobno. Ocenjujem, da se je ta možnost izkazala za uspešno,« pravi Taljat. Tako je njemu in ekipi še osmih zaposlenih v stečajnem podjetju prejšnji teden uspelo skleniti pogodbe (plačila še niso bila izvedena) za prodajo dela proizvodne linije zamrzovalnih skrinj, opremo mizarske delavnice in modularni blok. Hkrati zadnji mesec upravitelj zbira tudi nezavezujoče ponudbe za zaloge, izdelke in motorna vozila. Po prvih ocenah je podjetje v stečaju na ta račun uspelo prodati za 180 tisoč evrov blaga od načrtovanih tristo tisoč, na dražbi pred mesecem pa so prodali za 140 tisoč evrov blaga.

»V obravnavi pred sodiščem so še prodaje terjatev, sledil bo tudi predlog za prodajo pravic industrijske lastnine. Gre za pet modelov in en patent brez blagovne znamke, saj spor o tem še ni zaključen,« pojasnjuje Dušan Taljat. Vse dosedanje prodaje so le kaplja v morje obveznosti, ki so bile priznane kot terjatve upnikov, pravi upravitelj Taljat: »Skrb zbujajoča je velika razlika do neplačanih terjatev do države in delavcev, saj prednostne terjatve presegajo 7,3 milijona evrov.«

Po njegovem gre za vzorec obnašanja, ki bi ga morala država preprečiti. Tako visoki dolgovi so nastali, ker v Sloveniji ni ustreznega instrumenta, ki bi preprečil agonijo dolžnika z večanjem obveznosti brez kritja v premoženju. »Poslovodstvo bi moralo ukrepati drugače. V zadnjem letu se je v LTH zgodilo več poslovnih odločitev, s katerimi so neenakopravno obravnavali upnike, kar razumljivo močno bode v oči upnike, ki so ostali brez plačila,« pove Taljat. Od prej opisanih upnikov zahtevajo vrnitev plačil v stečajno maso, vendar jih večina ni pripravljena tega storiti brez pravnomočnih sodb.

V igri nov kupec

Nadaljnja prodaja je odvisna od sestanka in pogovorov o prodaji funkcionalne celote s tujim kupcem. Upravitelj ni želel razkriti, za koga gre niti iz katere države prihaja, povedal je le, da se je s to možnostjo seznanil šele minuli teden in ne želi ugibati o resnosti ponudbe. Vendar tudi s tem ne bi mogli poplačati delavcev. »Osnova za delno poplačilo prednostnih terjatev so uspešno zaključeni spori. Ker bi jih radi hitro rešili, upnikom predlagamo 50-odstotno poplačilo glavnic,« pojasnjuje upravitelj. Vseh odprtih pravdnih zadev je več kot 150, med njimi je iz naslova prerekanja terjatev en težak kar dva milijona evrov, iz naslova izpodbojnih tožb pa naj bi se izvensodno dogovorili za razveljavitev prodaje nepremičnine v Puli.

Stečajni upravitelj je za zdaj priznal za 28 milijonov evrov terjatev in tudi če bi na prvi dražbi vse prodali za polno ceno, ne bi mogli poplačati upnikov. Država in delavci praktično nimajo možnosti, stečajna masa zanje bi se lahko oblikovala le iz naslova izpodbojnih tožb in od odškodninskih zahtevkov do nekdanjega poslovodstva (te je zahteval upniški odbor). Stečaj bo po načrtu trajal vsaj pet let, stečajnika pa čaka vsaj osemdeset tisoč evrov nagrade.