Zahtevali bodo podpise staršev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / sobota, 15. maj 2010 / 06:00

Na drugem regijskem srečanju ravnateljev srednjih šol so med drugim izpostavili vprašanje sodelovanja dijakov na napovedanih protestih zaradi dijaške prehrane.

Kranj – Obetajo se protesti dijakov zaradi sprememb pri šolski prehrani, je na začetku srečanja opozoril ravnatelj kranjske gimnazije Franci Rozman. Prepričan je, da bi morale šole oblikovati enotno stališče do udeležbe njihovih dijakov na protestih, zato je predlagal, da jim starši to dovolijo s podpisom. Manj enotni pa so bili glede delitve spričeval ob koncu šolskega leta, saj bo prav na ta dan tudi tradicionalna maturantska parada.

Enotno stališče glede udeležbe dijakov na protestih je potrebno, je pojasnil Franci Rozman, ker imajo dijaki pravico, da se jih udeležijo, po drugi strani pa morajo šole zagotavljati, da so dijaki v šoli. »Zato bomo zahtevali pisno obvestilo staršev, da jim to dovolijo.« Ob tem se je pojavilo vprašanje, kaj storiti v primeru polnoletnih dijakov, ob čemer je Rozman poudaril, da na njihovi šoli to ne predstavlja nobene razlike in bodo zanje prav tako zahtevali dovoljenje staršev. Do skupne rešitve pa niso prišli glede sodelovanja dijakov na maturantski paradi, saj na ministrstvu s tem ne želijo imeti nič in naj bi bil tisti petek normalen šolski dan. Zato je Rozman predlagal, da bi na spričevala napisali datum zadnjega dne pouka, enotno pa bi jih delili v ponedeljek. Vendar so imeli pri tem nekateri ravnatelji pomisleke. »Petek moramo imeti formalno pokrit, saj mi nosimo odgovornost, če se komu kaj zgodi,« je opozorila ravnateljica Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica Ksenija Lipovšček. Ob tem je predstojnica kranjskega zavoda za šolstvo Mojca Škrinjar razložila, da imajo šole ta dan formalno pravno pokrit, če je v letnem delovnem načrtu opredeljen kot delo na terenu. Enotnega stališča glede tega na koncu kljub temu niso sprejeli.

V nadaljevanju jim je profesorica Marija Šubic predstavila medpredmetno povezovanje v spletniku, posvetili pa so se tudi vprašanju, ali lahko gorenjska regija ponudi celovito rešitev učenja več tujih jezikov v celotni izobraževalni vertikali, ki bi bila tudi optimalno krajevno dostopna ter organizacijsko in finančno vzdržna.