Dr. Ljubo Sirc je bil aprila star 90 let.

Sirc je preživel, komunizem pa ni

Ljubo Sirc, rojen leta 1920 v znani kranjski podjetniški družini, ekonomist in partizan, oporečnik komunističnemu načinu vladanja in gospodarjenja, obsojenec na smrt, je svoje življenje opisal v knjigi Dolgo življenje po smrtni obsodbi.

»Moja kandidatura za predsednika republike je temeljila na popolnoma zmotnih vtisih. Ti ljudje, ki sem jim želel pomagati, da bi se vključili v slovensko politično življenje na pameten način, so me odvrnili na neprijeten način. Ta misel me spremlja do današnjih dni.« (Dr. Ljubo Sirc na predstavitvi svoje knjige)

Le redki še živeči Slovenci so tako verodostojne priče predvojnih, medvojnih in povojnih dogajanj v nekdanji Jugoslaviji kot doktor ekonomskih znanosti Ljubo Sirc, ki se je rodil aprila leta 1920 v znani kranjski podjetniški družini. Njegov oče Franjo je imel v Stražišču, kjer je sedaj športni park, tekstilno tovarno, v kateri je bilo zaposlenih okrog 250 ljudi, mama Zdenka pa je bila Pirčeva iz Kranja.

Življenje se je grdo poigralo s Sirčevo družino. Nemci so ji zaplenili tovarno in vse drugo imetje in ji grozili z izselitvijo v Srbijo. Sirčevi so zato bežali v Ljubljano, kjer se je Ljubo priključil liberalno in narodno zavedni organizaciji Stara pravda, ki jo je vodil dr. Črtomir Nagode. Pravdaši so se leta 1941 vključili v Osvobodilno fronto, vendar so jo iz nje izključili, ker niso priznali vodilne vloge komunistov. Ljubo je odšel v Švico in se po podpisu sporazuma Tito-Šubašić pridružil partizanom in se kot borec prekomorskih brigad vrnil domov. Nemci so pred umikom razstrelili in požgali njihovo tovarno. Tudi nova jugoslovanska komunistična oblast do Sirčevih ni bila prizanesljiva.

Ljubu so dali službo prevajalca v tiskovnem uradu vlade. Svobode ni užival dolgo. Maja leta 1947 so ga skupaj z očetom in še z nekaterimi somišljeniki zaprli. Ker so zagovarjali demokratično državo in demokratične volitve, na katerih bi smela poleg komunistov sodelovati tudi opozicija, so jih obtožili nasilne rušitve obstoječe državne ureditve in vohunjenja za tuje obveščevalne službe. Na znamenitem stalinističnem Nagodetovem procesu julija in avgusta leta 1947 so sodili 14 obtoženim. Črtomira Nagodeta, Borisa Furlana in Ljuba Sirca so obsodili na smrt, Franja Sirca na deset let zapora, njihovega sorodnika Metoda Pirca iz Kranja pa na petnajst let zapora. Oče Franjo ni prenesel krivice in ponižanja. V zaporu je zbolel in po predčasni izpustitvi leta 1950 umrl. Ljubu so najprej znižali kazen in ga leta 1954, po dobrih sedmih letih ječe, izpustili, vendar doma zanj kot zagovornika tržnega gospodarstva, svobode in liberalizma ni bilo prihodnosti.

Preko Italije v Veliko Britanijo

Ljubo Sirc je leta 1955 preko Italije pobegnil v Veliko Britanijo. Njegova strast je bil študij ekonomije, kar mu je v tujini uspelo. Bil je sodelavec angleških ekonomskih inštitutov in profesor na univerzah, najdlje na glasgowski na Škotskem, kjer si je s soprogo Sue in hčerko Nadjo ustvaril dom. Po upokojitvi leta 1983 je ustanovil inštitut CRCE, ki je proučeval komunistična gospodarstva in povezoval raziskovalce z obeh strani »železne zavese«. Leta 1989 se je po 34 letih znova vrnil domov, kamor je prihajal vedno pogosteje. Leta 1992 so ga v Liberalno demokratski stranki povabili h kandidaturi na volitvah za predsednika republike Slovenije. Sprejel jo je, vendar je še pred volitvami spoznal, da so ga prevarali in mu odrekli podporo. To je bila grenka politična izkušnja, zato se v take igre ni več spuščal.

Že med vojno in po njej, skrivoma tudi v zaporu, je razmišljal in pisal, da komunistično gospodarstvo in komunistični pristop k politiki nimata prihodnosti, saj brez zasebne pobude, svobode posameznika, zasebne lastnine in konkurence ter ob novih in novih posojilih ne moreta preživeti. Bogato življenjsko in znanstveno pot je opisal v knjigi Dolgo življenje po smrtni obsodbi, ki je v čast njegove 90-letnice skupaj s ponatisom knjige Brezpotja socializma izšla te dni. Nekaj nesporno drži: dr. Ljubo Sirc je imel prav. On je preživel, komunizem pa ni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 26. avgust 2010 / 07:00

Na žegnanju okoli tri tisoč ljudi

Krvavec - Na prvo nedeljo po velikem šmarnu na Krvavcu že vse od leta 1929, ko so nad Domom na Krvavcu postavili Plečnikovo kapelico Marije Snežne, poteka žegnanje oziroma semenj...

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 1. april 2016 / 13:02

Od zadaj

Slovenska vojska in naš varnostni sistem sta očitno res v težavah. Na kolena jih je spravil osemindvajsetletnik s preveč domišljije. Lahko smo samo veseli, da se je fant javil sam.

Kultura / petek, 1. april 2016 / 07:00

Duohtar kar tok

Gorenja vas, Poljane – Po šestih letih se na oder vrača igra Zdravnik po sili (Duohtar kar tok), ki jo je po Molierovih motivih režiral Andrej Šubic. Moliere si v komediji Zdravnik po sili privošči...

GG Plus / petek, 1. april 2016 / 07:00

Z vlakom zadnjič v Planico ...

»Dokončno je torej odločeno, da bo v četrtek, 31. marca, zadnjič vlak odpeljal z Jesenic v Planico. Skoraj ne moremo verjeti, da je res ...« je 19. februarja 1966 objavil časopis Železar. In res, 31....

Škofja Loka / petek, 1. april 2016 / 07:00

Tudi Loški grad v modrem

Škofja Loka – Ob jutrišnjem svetovnem dnevu avtizma, 2. aprilu, nevladne organizacije, združene v zvezi za avtizem, pri­pravljajo različne dogodke, namenjene ozaveščanju javnosti o pravicah oseb z...

Gorenjska / petek, 1. april 2016 / 07:00

Jutri čistilne akcije

Kranj – Zveza tabornikov občine Kranj v sodelovanju z Mestno občino Kranj, Komunalo Kranj in Gorenjsko banko Kranj jutri pripravlja čistilno akcijo Očistimo Kranj 2016 – Kran’ ni več usran. Letošnj...