Ključno se je pogovarjati

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 12:24

V Gimnaziji Kranj bodo prihodnji ponedeljek prvič pripravili Dneve vrstniške in šolske mediacije – projekt promocije vrstniške in šolske mediacije v slovenskih šolah. Dogodka se bodo udeležili predstavniki približno tretjine slovenskih osnovnih šol.

Dneve vrstniške in šolske mediacije organizira Nina Ana Jäger, ki ima v Kranju svojo pravno in mediacijsko pisarno. Projekt temelji na sloganu Jaz se pogovarjam; ne molčim in ne vpijem. Kot pojasnjuje Nina Ana Jäger, sta sicer vrstniška in šolska mediacija v zahodni Evropi pogosta načina reševanja sporov, v katerih so udeleženi učenci. Mediacija je po njenih besedah zelo učinkovit način mirnega reševanja sporov, ki je za vse vpletene veliko manj stresen od "klasičnega" pristopa, ko o sporu odloča tretja oseba v vlogi sodnika. Vrstniki so lahko odlični mediatorji oziroma posredniki pri reševanju sporov pri sporih med učenci, kadar so vpletene različne generacije, pa je primerno orodje za reševanje sporov šolska mediacija z usposobljenim strokovnim šolskim delavcem, je še pojasnila Nina Ana Jäger.

Nekatere slovenske šole že nudijo vrstniško in šolsko mediacijo kot možnost pri reševanju sporov, a ju zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj v praksi zelo redko izvajajo, opaža Nina Ana Jäger. Zato je več kot leto dni zbirala izkušnje in nasvete izvajalcev obeh vrst mediacije v drugih evropskih državah. Projekt z naslovom Dnevi vrstniške in šolske mediacije je tako nastal z namenom predaje zbranih izkušenj slovenskim šolnikom in strokovnim delavcem v šolah. "Ljudje se ne zavedajo, kakšne pozitivne učinke prinaša vrstniška mediacija," je opozorila in dodala, da bi nekatere spore, pri katerih jo v šolah prosijo za pravno pomoč, lahko rešili brez pravnika, če bi vrstniška mediacija zaživela tako, kot je treba. Prednost mediacije je miren in odprt pogovor med sprtimi stranmi, ki ga vodi usposobljen mediator. Dogovor, ki ga sprte strani sprejmejo, je pravno zavezujoč in so ga vsi udeleženci mediacije dolžni upoštevati. Mediatorji so lahko tudi mladostniki ali odrasli brez formalne pravne izobrazbe, če so le ustrezno poučeni o mediacijskem postopku in ga dosledno izvajajo.

"Učenci se na ta način naučijo sami pogovarjati o problemu in ga tudi sami reševati, brez pomoči staršev. S tem konceptom vzgoje posameznike vodimo k samostojnosti in odgovornosti, čemur pogosto dajemo premalo poudarka," poudarja Nina Ana Jäger, ki je prepričana, da so skozi vrstniško mediacijo otroci sposobni veliko bolje in hitreje reševati probleme, kot če se začnejo vpletati starši. "Ko bodo enkrat videli, da se konflikt lahko reši z mirnim pogovorom, bodo to počeli tudi v prihodnosti. To pripomore h kulturi dialoga, ne pa nasilja ali molka. To je protiutež reševanju konfliktov z molkom ali agresijo."

Zato je po njenem prepričanju treba mediacijo v Sloveniji oživeti z osveščanjem staršev in učencev, da začnejo sami reševati probleme. "Obenem pa je treba tudi učitelje spodbuditi, da določene konflikte prepoznajo kot primere za mediacijo, in tega ne razumejo kot priznanje poraza." S tem imajo v tujini že večletne izkušnje, pri nas pa je še v povojih. Vrstniško mediacijo vidi kot izjemno priložnost, da se posameznik že od malih nog uči veščin komunikacije in odnosa do sočloveka, kadar je z nekom v konfliktu. "Če bo opremljen s tovrstnimi lastnostmi in se konflikta ne bo bal, ampak se bo z njim soočil, je to najboljša investicija v njegovo prihodnost," pravi Nina Ana Jäger in dodaja, da bomo tako postali družba kulturnega dialoga, ne pa narod, ki se pravda.

Postopek mediacije bi morale šole nekako opredeliti v svojih šolskih pravilih. Za šolskega mediatorja je po besedah Nine Ane Jäger smiselno izbrati enega izmed delavcev na šoli, za vrstniškega pa takega učenca, ki je "mirovnik po duši" in mora znati tudi prevzemati odgovornost. Predlagali naj bi ga učenci, izbor pa bi opravili pedagoški delavci.