Mogočna Jegličeva hiša, ki jo je upodobil že Valvasor.

Predstavili novo pot

V sklopu Kovaškega vikenda v Železnikih so predstavili Fužinarsko-kovaško pot, ki razširja vedenje o znamenitih Železnikarjih.

Železniki – Kar 23 postaj ima nova Fužinarsko-kovaška pot, ki obiskovalce popelje od prvega kamnitega mosta na Grivi na Racovniku pa vse do znamenitega Plavža. Vmes so predstavljene predvsem hiše, v katerih so bivali ali se rodili znameniti Železnikarji, pa tudi cerkvi, rudarski rov, grobnica.

Ob vodenem ogledu, ki vzame približno uro časa, je vsakemu obiskovalcu jasno, da imajo Železniki bogato fužinarsko zgodovino, ki so jo pomembno oblikovale rodbina Globočnik v Spodnjih Železnikih in družini Plavc in Varl v Zgornjih Železnikih. Veličastna je Jegličeva hiša ali gradič, ki jo je leta 1749 kupila družina Globočnik, za njo je velik vrt, v hiši pa sta se ohranila inventar in stavbno pohištvo. Zanimiv je tudi Egrov vrt, katerega prvi lastnik je bil Johan Globočnik. Po njegovi smrti je posestvo podedoval njegov pisar Avgust Novak, ki ga je preuredil in povečal, v sredi zgradil vilo s kopalnico in vodometom. Po njegovi smrti ga je podedoval Gustav Eger, po katerem je dobil ime.

Ob poti je tudi hiša akademika prof. dr. Franceta Koblarja, ki je leta 1969 prejel Prešernovo nagrado. Sledi rojstna hiša Blaža Crobatha (Hrovata), predstojnika in prijatelja dr. Franceta Prešerna, nova postaja ob poti je rojstna hiša Janka Mlakarja, duhovnika, planinskega pisatelja in velikega prijatelja Jakoba Aljaža. Tu je tudi Plnada, najstarejša hiša iz 13. stoletja, ki so jo sezidali fužinarji iz Palmanove – zato so jo domačini imenovali Palmada. Gradili so ji isti mojstri kot Homanovo hišo v Škofji Loki. Tu so še Špendalova, Hafnerjeva, Bargeljnova in Bonceljenova hiša, vse izredni objekti, ki prikazujejo bogato stavbno dediščino Železnikov.

Ob zaključku so organizatorji prikazali tudi kovaške spretnosti nekdanjih Železnikarjev, ki so v glavnem izdelovali le žeblje. Izkušeni mojstri so jih na dan izdelali okoli tisoč, tokratni priložnostni kovači – obiskovalci – pa so lahko poskusili, kako težko je bilo to delo, ki so ga v večini primerov opravljale ponoči cele družine. »Pripravili smo tudi glasbene koncerte in razstavo kovaških izdelkov v Špendalovi hiši,« nam je povedala Špela Pegam iz društva za razvoj turizma Vigenjc in na vprašanje o razlogih odgovorila: »Premalo poudarjamo našo lokalno zgodovino, ki je izredno pestra in pozna veliko skritih zanimivosti.« Kovaški vikend bo prihodnje leto znova prikazal fužinarsko dušo Železnikov in težaško kovaško delo njihovih prebivalcev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Pahor ne gre na predsedniške volitve

Ljubljana - Predsednik SD Borut Pahor je konec tedna sporočil, da na jesenskih predsedniških volitvah ne bo kandidiral za predsednika države, temveč bo stranko popeljal na...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...