Mogočna Jegličeva hiša, ki jo je upodobil že Valvasor.

Predstavili novo pot

V sklopu Kovaškega vikenda v Železnikih so predstavili Fužinarsko-kovaško pot, ki razširja vedenje o znamenitih Železnikarjih.

Železniki – Kar 23 postaj ima nova Fužinarsko-kovaška pot, ki obiskovalce popelje od prvega kamnitega mosta na Grivi na Racovniku pa vse do znamenitega Plavža. Vmes so predstavljene predvsem hiše, v katerih so bivali ali se rodili znameniti Železnikarji, pa tudi cerkvi, rudarski rov, grobnica.

Ob vodenem ogledu, ki vzame približno uro časa, je vsakemu obiskovalcu jasno, da imajo Železniki bogato fužinarsko zgodovino, ki so jo pomembno oblikovale rodbina Globočnik v Spodnjih Železnikih in družini Plavc in Varl v Zgornjih Železnikih. Veličastna je Jegličeva hiša ali gradič, ki jo je leta 1749 kupila družina Globočnik, za njo je velik vrt, v hiši pa sta se ohranila inventar in stavbno pohištvo. Zanimiv je tudi Egrov vrt, katerega prvi lastnik je bil Johan Globočnik. Po njegovi smrti je posestvo podedoval njegov pisar Avgust Novak, ki ga je preuredil in povečal, v sredi zgradil vilo s kopalnico in vodometom. Po njegovi smrti ga je podedoval Gustav Eger, po katerem je dobil ime.

Ob poti je tudi hiša akademika prof. dr. Franceta Koblarja, ki je leta 1969 prejel Prešernovo nagrado. Sledi rojstna hiša Blaža Crobatha (Hrovata), predstojnika in prijatelja dr. Franceta Prešerna, nova postaja ob poti je rojstna hiša Janka Mlakarja, duhovnika, planinskega pisatelja in velikega prijatelja Jakoba Aljaža. Tu je tudi Plnada, najstarejša hiša iz 13. stoletja, ki so jo sezidali fužinarji iz Palmanove – zato so jo domačini imenovali Palmada. Gradili so ji isti mojstri kot Homanovo hišo v Škofji Loki. Tu so še Špendalova, Hafnerjeva, Bargeljnova in Bonceljenova hiša, vse izredni objekti, ki prikazujejo bogato stavbno dediščino Železnikov.

Ob zaključku so organizatorji prikazali tudi kovaške spretnosti nekdanjih Železnikarjev, ki so v glavnem izdelovali le žeblje. Izkušeni mojstri so jih na dan izdelali okoli tisoč, tokratni priložnostni kovači – obiskovalci – pa so lahko poskusili, kako težko je bilo to delo, ki so ga v večini primerov opravljale ponoči cele družine. »Pripravili smo tudi glasbene koncerte in razstavo kovaških izdelkov v Špendalovi hiši,« nam je povedala Špela Pegam iz društva za razvoj turizma Vigenjc in na vprašanje o razlogih odgovorila: »Premalo poudarjamo našo lokalno zgodovino, ki je izredno pestra in pozna veliko skritih zanimivosti.« Kovaški vikend bo prihodnje leto znova prikazal fužinarsko dušo Železnikov in težaško kovaško delo njihovih prebivalcev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sobota, 15. marec 2008 / 07:00

Otroci iz poplavljenih krajev na zimovanju

Kranjska Gora – Zveza prijateljev mladine Slovenije je med februarskimi šolskimi počitnicami omogočila zimovanje 53 otrokom z območij, ki so jih lani poplave najbolj prizadele. Med njimi j...

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Orgle šele zdaj polno zvenijo

V cerkvi sv. Martina na Bledu so v začetku februarja blagoslovili obnovljene Milavčeve orgle. Ivan Milavec jih je izdelal leta 1910, na podlagi tega projekta pa so mu nato zaupali izdelavo orgel v lju...

Tržič / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Tržič želi biti turističen

Občina Tržič je skupaj s turističnimi ponudniki pripravila srečanje na temo Kam gremo v turizmu. Promotor tržiškega turizma je olimpijec Žan Košir.

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:30

Že to poletje bo kamp odprt

Družba Hit Larix bo v Gozdu - Martuljku v neposredni bližini hotela Špik že letos uredila kamp, ki so ga nekoč v Rutah že imeli. Projekt je pred nedavnim potrdila tudi skupščina podjetja.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

Matej Šurc znova o obdobju slovenskega osamosvajanja

Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

En sam strašanski krik ...

»Lavina, lavina!« so pridrveli ruski ujetniki s prestrašenimi obrazi ... Strahovit plaz, ki je pridrvel s pobočij nad Vršičem, je 8. marca pred natanko sto leti pod seboj pokopal več kot sto ruskih vo...