Mogočna Jegličeva hiša, ki jo je upodobil že Valvasor.

Predstavili novo pot

V sklopu Kovaškega vikenda v Železnikih so predstavili Fužinarsko-kovaško pot, ki razširja vedenje o znamenitih Železnikarjih.

Železniki – Kar 23 postaj ima nova Fužinarsko-kovaška pot, ki obiskovalce popelje od prvega kamnitega mosta na Grivi na Racovniku pa vse do znamenitega Plavža. Vmes so predstavljene predvsem hiše, v katerih so bivali ali se rodili znameniti Železnikarji, pa tudi cerkvi, rudarski rov, grobnica.

Ob vodenem ogledu, ki vzame približno uro časa, je vsakemu obiskovalcu jasno, da imajo Železniki bogato fužinarsko zgodovino, ki so jo pomembno oblikovale rodbina Globočnik v Spodnjih Železnikih in družini Plavc in Varl v Zgornjih Železnikih. Veličastna je Jegličeva hiša ali gradič, ki jo je leta 1749 kupila družina Globočnik, za njo je velik vrt, v hiši pa sta se ohranila inventar in stavbno pohištvo. Zanimiv je tudi Egrov vrt, katerega prvi lastnik je bil Johan Globočnik. Po njegovi smrti je posestvo podedoval njegov pisar Avgust Novak, ki ga je preuredil in povečal, v sredi zgradil vilo s kopalnico in vodometom. Po njegovi smrti ga je podedoval Gustav Eger, po katerem je dobil ime.

Ob poti je tudi hiša akademika prof. dr. Franceta Koblarja, ki je leta 1969 prejel Prešernovo nagrado. Sledi rojstna hiša Blaža Crobatha (Hrovata), predstojnika in prijatelja dr. Franceta Prešerna, nova postaja ob poti je rojstna hiša Janka Mlakarja, duhovnika, planinskega pisatelja in velikega prijatelja Jakoba Aljaža. Tu je tudi Plnada, najstarejša hiša iz 13. stoletja, ki so jo sezidali fužinarji iz Palmanove – zato so jo domačini imenovali Palmada. Gradili so ji isti mojstri kot Homanovo hišo v Škofji Loki. Tu so še Špendalova, Hafnerjeva, Bargeljnova in Bonceljenova hiša, vse izredni objekti, ki prikazujejo bogato stavbno dediščino Železnikov.

Ob zaključku so organizatorji prikazali tudi kovaške spretnosti nekdanjih Železnikarjev, ki so v glavnem izdelovali le žeblje. Izkušeni mojstri so jih na dan izdelali okoli tisoč, tokratni priložnostni kovači – obiskovalci – pa so lahko poskusili, kako težko je bilo to delo, ki so ga v večini primerov opravljale ponoči cele družine. »Pripravili smo tudi glasbene koncerte in razstavo kovaških izdelkov v Špendalovi hiši,« nam je povedala Špela Pegam iz društva za razvoj turizma Vigenjc in na vprašanje o razlogih odgovorila: »Premalo poudarjamo našo lokalno zgodovino, ki je izredno pestra in pozna veliko skritih zanimivosti.« Kovaški vikend bo prihodnje leto znova prikazal fužinarsko dušo Železnikov in težaško kovaško delo njihovih prebivalcev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

Živahni športni dnevi na Rovnu

Pri Športnem društvu Selca se tudi letos, po obnovi poplavljenega športnega parka Rovn, pripravljajo na množico športnih prireditev.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 20. maj 2012 / 07:00

Vaš razgled

Gospodarstvo / nedelja, 20. maj 2012 / 07:00

Rejci na ogled osemenjevalnega centra

Kranj - Gorenjska govedorejska društva - Škofja Loka, Kranj - Tržič in Zgornja Gorenjska vabijo v petek, 25. maja, rejce goved na dan odprtih vrat osemenjevalnega centra na Ptuju...

Zanimivosti / nedelja, 20. maj 2012 / 07:00

Pot k energetski samostojnosti

Kranj - Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in Inštitut za obnovljive vire energije Kranj vabita na okroglo mizo Pot Mestne občine Kranj v energetsko samostojnost, ki...

Zanimivosti / nedelja, 20. maj 2012 / 07:00

Cerklje bodo obiskali Makedonci

Cerklje - Občina Cerklje bo v okviru izmenjave pobratenih mest in projekta Ljudska pesem in ples brez meja med 20. in 23. majem gostila skupino Makedoncev iz občine Petrovec, s k...

GG Plus / nedelja, 20. maj 2012 / 07:00

V imenu ljudstva (5)

Evgenu je nekoč po naključju prišlo v roke pismo - pokazal ga je tudi meni - v katerem neka K. S. Minki svetuje, kaj vse mora reči in kako, da ji bodo na Centru za socialno delo verjel...