Želijo Slovenijo z vrednotami

Že šestega srečanja Zbora za vrednote, ki jih stranka NSi prireja po Sloveniji, se je v Kranju udeležilo veliko število ljudi.

Kranj - Poštenje, delavnost, domoljubje, spoštovanje, vera naših prednikov … so tradicionalne vrednote, ki si jih organizatorji želijo znova obuditi, srečanja po Sloveniji pa kažejo, da si jih želijo tudi ljudje, je v Kranju dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. V Sloveniji vlada namreč gospodarska, finančna, socialna, politična in moralna kriza ter kriza vrednot, slednja pa je vzrok za vse prejšnje. Ne Evropa ne Slovenija ne moreta preživeti brez etičnih vrednot, je menila Novakova, ki se je v svojem nagovoru spomnila obletnice Schumannove deklaracije, na kateri sloni Evropska unija, dvajsetletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, odnosa naše oblasti do sprave in povojnih pobojev ter dejstva, da lani nismo sprejeli evropske resolucije o obsodbi totalitarnih režimov. Omenila je predlog družinskega zakonika, ki mu zbor za vrednote nasprotuje in podpira tradicionalno družino z očetom, materjo in otroki. Če bo zakonik sprejet, kakršen je predlagan, bodo šli v zbiranje podpisov, napoveduje Novakova. Na zboru za vrednote v Kranju pa so udeleženci podpisovali izjavo, ki jo bodo ob koncu maja po zadnjem srečanju posredovali političnim in drugim ustanovam.

Poleg Ljudmile Novak se je na kranjskem zboru zvrstilo še pet uglednih govornikov. Zdravnik Avgust Mencinger je razmišljal o vrednotah, povezanih z odnosom do umrlih, o spravi, o slovenskem »holokavstu« in o tem, da slovenska oblast še vedno ni postavila skupnega spomenika vsem žrtvam vojne. Marija Štremfelj, prva Slovenka na Everestu, je govorila o pomenu okolja, kjer si človek razvije vrednote, o iskrenosti, ki je skozi različna obdobja življenja večkrat na preizkušnji, o glasu vesti, o veri. Režiser ljudskega ljubiteljskega gledališča Borut Gartner je o vrednotah razmišljal skozi izkušnjo, ki jo je skupaj z drugimi prostovoljci pridobil ob lanski uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. Pisateljica Berta Golob je menila, da je že v družini in na šolskem področju primanjkljaj splošnih vrednot, kot so tudi spoštovanje, red, delavnost, doslednost in avtoriteta, vrednostno področje pa zanemarja ves družbeni sistem. Za obstoj zdrave družbe je potreben temeljit zasuk pri vrednotah. O tem je prepričan tudi zgodovinar Stane Granda, ki je govoril o zlorabi kapitalizma in kultu potrošništva, značilnem zlasti za postkomunistične dežele. Gojiti bi morali vrednote poštenja, iz česar izvira vse, tudi pravna država, kot predgovorniki pa spodbuja k ohranjanju krščanskih vrednot.