Virus posegel v položaj delavcev

V dobrem letu dni zdravstvene krize ugotavljamo, da je virus dodobra posegel v naša življenja. Ob prazniku dela, ki ga zaradi epidemije že drugo leto zapored ne bomo praznovali na tradicionalen način, tudi v sindikatih menijo, da je občutno spremenil položaj delavcev.

Pokazalo se je, da je pandemija predrugačila tudi stanje na trgu dela: kot navaja Statistični urad (SURS), se je brezposelnost zvišala za dvanajst odstotkov. Najvišja stopnja brezposelnosti je med mladimi, med panogami pa je najbolj zarezala v gostinstvo, kjer je 15 odstotkov manj delovno aktivnih kot v letu pred zdravstveno krizo. Število delovno aktivnih je višje v zdravstveni in socialni dejavnosti ter v informacijski in komunikacijski dejavnosti. Kot v svojem poročilu pred letošnjim prvim majem ugotavlja SURS, od doma dela 17 odstotkov zaposlenih.

Tako govorijo številke, kakšne človeške zgodbe pa se skrivajo za njimi, smo poizvedeli v nekaterih sindikatih, kjer so se v teh časih spoprijemali s spremenjenimi težavami delavcev. Matej Jemec, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko, naniza nekaj izkušenj: »Epidemija covida-19 je še posebej hudo prizadela gostinstvo in trgovino, ki se ukvarja s prodajo neživilskih artiklov, ter podjetja, ki so vezana na prodajo v teh trgovinah. V gostinskem sektorju je ogromno delavcev izgubilo službo. Zelo je bila prizadeta tudi tovarna čevljev Alpina, ker zaradi zaprtja trgovin z obutvijo niso mogli prodati načrtovanega. Na območju Gorenjske je bil zelo na udaru tudi Fraport Slovenija, ki deluje na brniškem letališču. Zaradi praktičnega zastoja potniškega prometa v najhujšem »lockdownu« (zaprtju države) ja tam promet zelo upadel in so lani poleti odpustili okoli osemdeset delavcev. Načrtovali so, da jih odpustijo okoli 120, ampak nam je s sindikalnimi akcijami uspelo predvideno število odpuščenih zmanjšati za kar četrtino.«

Jemec navaja primer delavk, upravičenih do dodatka zaradi izpostavljenosti virusu, ki pa so ga dobile šele po sindikalni intervenciji: »Kolegica Mirela Žnidarec se je na območju Gorenjske zelo borila za članice v Aktivi čiščenje. S protikoronskimi ukrepi je prišlo do absurdne situacije, ko so denimo v Bolnišnici Jesenice z ramo ob rami delale delavke zasebnega podjetja Aktiva čiščenje, ki niso dobile dodatka za delo zaradi izpostavljenosti koronavirusu, in delavke, ki so bile neposredno zaposlene v Bolnišnici Jesenice, ki so dobile ta dodatek. Zakonsko so tu bili narejeni popravki, ki so tudi tem delavkam priznali dodatek za več mesecev dela, ampak se je zadeva marca 2021 spet zaustavila in mora kolegica Mirela Žnidarec ponovno reševati ta problem.«

Navidezni ukrepi za zaščito delavcev

V večini družb na Gorenjskem, kjer ima ZSSS sindikate, ni bilo bistvenega padca poslovanja, a Matej Jemec ob tem ugotavlja, da so družbe v veliki večini le navidezno sprejele ukrepe za zaščito delavcev pred covidom-19, da so denimo nalepile na vrata, kaj morajo delavci spoštovati, dejanskega sistemskega urejanja pa ni bilo. Ocenjuje, da se je veliko njihovih članov okužilo s covidom-19 na delovnem mestu. Kritičen je tudi do inšpekcijskega nadzora in ne pozna primera, da bi kakšen delodajalec dobil kazen zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov. »Obveščen sem tudi, da je v družbah, kjer nimamo sindikata, prihajalo do tako hudih zlorab, da je denimo delodajalec kar enostransko zmanjšal plače za več deset odstotkov, kar je seveda nezakonito. Teh primerov v družbah, kjer imamo organizirane sindikate, ni bilo, kar je dokaz, da je sindikat zelo dobra zaščita,« sklene Jemec.

Stiske so se poglobile

Nežka Bozovičar, predsednica Sveta gorenjskih sindikatov, pa o izkušnjah z epidemijo razmišlja: »Tako delodajalci kot zaposleni so se ob pojavu epidemije soočali s celo vrsto novih ukrepov, kot so čakanje na delo doma, krajši delovni čas od polnega, delo od doma in drugi. Zaposleni so se morali vsemu temu prilagoditi. Ukrepi so se iz dneva v dan spreminjali. Številni so se zaradi ukrepov srečevali z zmanjšanjem prihodkov, kar je ob socialnih stiskah še dodatno vplivalo tudi na odnose v družini in v zasebnem življenju. Stiske so se poglabljale. Večala sta se strah pred boleznijo in strah pred morebitno izgubo zaposlitve. Uvedeni so bili tudi številni dodatni ukrepi za varovanje zdravja in varnost na delovnem mestu. Mnogi zaposleni so dvomili, da je dovolj poskrbljeno za njihovo zdravje. Kasneje, ko so se okoliščine umirjale in so bili postopki pri delodajalcih že utečeni, so se ukrepi v delovnih okoljih nekoliko ustalili. S spremembami pa se sicer srečujemo vsakodnevno. Zakonodajo poznamo in treba se je le še dosledno držati vseh novopostavljenih pravil. Letos je zagotovo lažje, kot je bilo v istem obdobju v lanskem letu, je pa prav gotovo bistvena razlika v življenju v delovnem okolju pred ali po epidemiji. Ni več toliko medsebojnega druženja, odpadle so vse zabave, neformalna in formalna druženja. Vsa usposabljanja in izobraževanja ter poslovni sestanki so se preselili na splet. Ni toliko osebnih stikov. Te smo vsi začeli zelo pogrešati. Menim namreč, da videokonference nikakor ne morejo nadomestiti izmenjave izkušenj in mnenj v živo. Tudi vzpostavljanje novih poznanstev je s tem precej okrnjeno. Danes se še vedno srečujejo z ukrepom čakanja na delo doma in z ukrepom krajšega delovnega časa v nekaterih podjetjih. Nekatera podjetja so se srečevala tudi z odpuščanji, po drugi strani pa imajo številni delodajalci povečane potrebe po delu, dodatno zaposlujejo, predvsem v kovinski industriji in dejavnostih, ki so povezane z avtomobilsko industrijo, pa tudi v gradbeništvu. Najslabša pa je situacija v gostinstvu in turizmu, ki sta najbolj prizadeti panogi.« Kako v teh razmerah zaščiti delavce? Tudi Bozovičarjeva svetuje, naj se včlanijo v sindikate in skozi različne oblike brezplačnih svetovanj, izobraževanj in usposabljanj, ki jih sindikati nudijo svojim članom, pridobijo prepotrebna dodatna znanja in veščine, ki bodisi pripomorejo k ohranitvi zaposlitve ali pri iskanju novih zaposlitvenih možnosti. »Vedno pa se naši člani lahko obrnejo na našo pravno službo, kjer jim svetujemo, jim pomagamo in jih zastopamo, ko se znajdejo v negotovih situacijah,« sklene Nežka Bozovičar.

Boj za počitek

Tudi na Delavski svetovalnici v Ljubljani opažajo vse več primerov delavcev, ki so preprosto 'poslani domov', brez kakršnih koli napotkov, navodil, odredb. »In medtem ko čakajo na ta ista navodila delavcev, se v veliko primerih na žalost zgodi, da jih delodajalci odjavijo iz socialnih zavarovanj, poleg tega pa vse več delavcev ugotavlja, da jim isti delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov,« navaja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. »(Še) več kot odpuščanj je, bi lahko rekli, fluktuacije delavcev, kar pa je ob takšnih praksah delodajalcev pravzaprav logično. V panogah pa bi lahko rekli – nič novega. Gradbeništvo, predelovalna industrija, avtoprevozništvo so panoge, kjer opažamo kar nekaj 'verižnih' kršitev. Ob tem imamo kar nekaj primerov kršitev delavskih pravic v dejavnosti gostinstva in turizma. Vprašanje, kako zaščititi delavce, pa bi moralo pravzaprav biti, kako naj se delavci zaščitijo, pri čemer je osnova – informiranje. Velika težava pri tem je, da delodajalci vse bolj povečujejo intenzivnost dela, kar posledično pomeni, da so delavci vse bolj utrujeni, kar spet pomeni, da se v tovrstnih scenarijih celotno življenje praviloma skrči na opravljanje dela in osnovnih rutinskih življenjskih funkcij – skratka, delavci so preprosto psihično in fizično preveč utrujeni, da bi si vzeli čas za informiranje. Prav zato je izjemno pomemben boj boj za ustrezen delovni čas oziroma boj za – počitek.«

Skrajšali delovni čas

Tudi delodajalci so se na začetku zdravstvene krize srečali z velikimi spremembami. Kako so se s tem spopadli v podjetju Iskratel, pove Jelica L. Lajovic, tamkajšnja izvršna direktorica za kadre in korporativno podporo: »Že več kot leto dni trajajoča epidemija vsekakor vpliva na obseg poslovanja skupine Iskratel. Vodstvo oz. imenovana krizna skupina ves čas z namenom varovanja zdravja zaposlenih ter pravočasnega prepoznavanja in upravljanja poslovnih tveganj sprejema in koordinira ukrepe ter način dela. Po razglasitvi epidemije sredi marca lani so zaposleni do junija lani izvajali le poslovno nujne naloge, na lokaciji je bilo okoli dvajset odstotkov zaposlenih (večinoma proizvodnja), ostali so bili na delu na domu ali zaradi zmanjšanega obsega poslovanja na čakanju na delo doma. Med 1. januarjem in 30. junijem letos smo glede na poslovne okoliščine uvedli delo za skrajšani delovni čas, 32 ur na teden. Strukturo zaposlenih in način dela (trenutno del zaposlenih dela na lokaciji podjetja, del pa na domu) ves čas prilagajamo epidemiološkim razmeram, procesom v podjetju in dinamiki na trgu, pri čemer se ta v dobrem letu ni bistveno spremenila. V sodelovanju s predstavniki zaposlenih nam je uspelo sprejeti novo Podjetniško kolektivno pogodbo (PKP), ki je v veljavi od začetka letošnjega leta. Med drugim vzpostavlja nov sistem nagrajevanja, ki temelji na ciljih in kompetencah. Vse poteka skozi redne dialoge z zaposlenimi, t. i. Iskratelov dialog. Gre za izvedbo kvartalno razvojno ocenjevalnih pogovorov med zaposlenim in nadrejenim s ciljema razvoja in napredka. Za še hitrejši pretok informacij in ozaveščanje zaposlenih smo v času epidemije tudi prilagodili kanale komuniciranja. Velik poudarek smo dali razvoju odličnosti vodenja. Med celotno epidemijo se izvaja akademija vodenja. V vsem tem času nismo odpovedali dogodkov in aktivnosti za zaposlene, ampak smo njihovo izvedbo prilagodili okoliščinam.«