Peš ali s kolesom

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 10. maj 2010 / 06:00

Mrzlica (1122 m) - Vrh v Zasavju, ki se ponaša s krajinskim parkom. Za Miklavža se iz Trbovelj nanj povzpnejo z baklami v rokah.

V prejšnji številki Gorenjskega glasa sem obljubila, da opišem še en vzpon na enega od zasavskih hribov, saj je bil obisk Čemšeniške planine bolj kratek in ne preveč naporen. Drugi vzpon bo na Mrzlico, ki v zadnjih letih postaja precej popularna izletniška točka predvsem za prebivalce Trbovelj.

Če bomo združili vzpon na Čemšeniško planino in Mrzlico, predlagam, da se s parkirišča na Prvinah odpeljemo skozi vas Čemšenik proti Trbovljam. V Trbovljah na velikem krožišču zavijemo proti Preboldu. Cesta se začne strmo vzpenjati proti prevalu Vrhe oziroma prelazu Podmeja. Na prevalu parkiramo in na levi strani lovskega doma bomo opazili prve markacije, ki nas usmerijo v gozd. Vzpnemo se na Svinski vrh (766 m), s katerega se pot začne spuščati in se priključi cesti, ki pelje proti Mrzlici. Gremo mimo manjšega zaselka, markacije nas znova usmerijo v gozd. Sledi zmeren vzpon, skoraj ves čas po makadamski cesti, ki je odlična tudi za kolesarjenje, le nekaj muje bo potrebne, sicer se pa brez nje še čevelj ne obuje! Cesta izgubi na strmini in se položi. Poteka po travnatih pobočjih, je izrazito razgledna, zato bomo lahko tudi videli naš prvi cilj, Čemšeniško planino. Sledimo cesti še naprej, ki se malce spušča, z leve strani pa se nam bo pridružila planinska pot iz doline. Nadaljujemo do razpotja; levo gremo lahko po cesti najprej do planinskega doma, a jaz predlagam, da zagrizemo v strmino, ki se pne pred nami. Ni dolga, kot je morda videti. Na vrhu strmega dela se pot obrne desno in nas preko narejenih stopov pripelje na travnik pod vrhom. Na naši levi strani se že vidijo različne antene, saj imajo na vrhu svoje oddajnike radioamaterji. Odcep proti vrhu ni označen, a je dobro viden, zato le zagrizimo še v zadnjo strmino. Na vrhu nas čakajo orientacijska tabla z vpisno skrinjico in žigom.

Tisto soboto me je sonček prijetno grel, nikjer ni bilo žive duše. Blaženi mir mi je polnil izpraznjene baterije. Vrh Mrzlice nam ponudi lep razgled. Na vzhodu vidimo Šmohor, Tolsti vrh, Boč, Donačko goro; od vzhoda proti jugu se dvigajo Kopitnik, Veliko Kozje, Lisca, Bohor, Kum; od zahoda proti severu so Čemšeniška planina, Golte, Gora Oljka, Kamniško-Savinjske Alpe, Svinška planina, Raduha, Peca. Pogled na zahod se ustavi celo na Julijskih Alpah.

Tik pod vrhom stoji Planinski dom na Mrzlici. Prvo planinsko postojanko so postavili že leta 1899, dom, kot ga vidimo danes, pa je iz šestdesetih let 20. stoletja. Številna igrala pred domom privabljajo tudi družine z otroki. Če se spodaj, na razpotju odločimo za levo varianto vzpona, najprej do planinskega doma, nas od vrha loči približno 30 višinskih metrov, torej pet minut strmega vzpona.

Ko sem se po poti vzpona vračala nazaj do avtomobila, sem tuhtala, da bi znalo biti zanimivo in prijetno, se na Mrzlico povzpeti s kolesom. Ni važno, ali iz Trbovelj ali iz Prebolda. V vsakem primeru bi nas čakalo precej asfaltiranega vzpona, ki bi mu sledil tudi utrjen in za vožnjo primeren makadam, zato bo gorsko kolo primernejše. Ja, morda prihodnjič!

Nadmorska višina: 1122 m

Višinska razlika: 400 m

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 1 zvezdica