Upor

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 14:17

Dr. Said Sadek, politični sociolog (iz pogovora v Kairu, 29. 1. 2012): »Dve tretjini Egipčanov in Egipčank sta mlajši od 30 let. To je temelj revolucije in prihodnosti. Mnogi so izobraženi, številni brezposelni. Oni bodo revolucijo peljali naprej. Samo v Kairu živijo milijoni brezposelnih in jeznih mladeničev. Arabska ulica se bo šele začela dogajati.« / Robin Jasin Kasab, britansko-sirski pisatelj in aktivist, 6. 4. 2013: »Mnogi moji prijatelji so izgubili upanje. Utrujeni so. Izgubili so iluzije. Veliko je depresije. Počutijo se osamljene in poražene. Zmaguje pesimizem. To lahko hitro razgradi osebnost. Tudi moj brat, ki je pred kratkim zbežal iz Sirije in sedaj ilegalno živi v Katarju, je klinično depresiven. Ne more ne spati ne misliti. Osebna življenja so propadla. Smrt je povsod navzoča. Kaj reči otrokom, ki zjutraj pred svojo hišo najdejo razkosano žensko truplo? To je sirski vsakdanjik, ki mu ni videti konca. Že dolgo ne gre več za revolucijo. Gre za golo preživetje.« / Dr. Nikitas Kanakis, prostovoljni direktor grške podružnice Zdravnikov sveta, Atene, 22. 5. 2013: »Da, v Grčiji se najbolj bojim tišine. Praznih ulic. Dejstva, da protestov skorajda ni več, ob tem pa so neonacisti vsak dan močnejši. Postajajo vladarji ulic. Zgodovina nas uči, da tišina vodi v totalitarnost in fašizem. Strah me je.«

Gornje izjave so iz odlične knjige novinarja Boštjana Videmška. Njen naslov je Upor, podnaslov pa Arabska pomlad in evropska jesen. Soavtor knjige je fotoreporter Jure Eržen. Filozof Slavoj Žižek je v predgovoru zapisal: »Videmškova nova knjiga je preprosto najboljša analiza sedanje globalne situacije, ne le pri nas, ampak tudi v svetovnem okviru. V racionalni državi bi jo morali natisniti v deset tisočih izvodih in jo zastonj deliti po srednjih šolah kot obvezno berilo za etiko in domovinsko vzgojo …« Videmška in Eržena poznamo po njunih reportažah. V tej knjigi pa je tudi veliko refleksije tistega, o čemer poročata, eden v besedi, drugi s sliko. Rdeča nit knjige je očitna. Vodi od začetnega navdušenja, ki je 11. 2. 2011 zajelo trg Tahrir v Kairu, ko so množici protestnikov sporočili, da je Mubarak odstopil, pa vse do pesimizma, ki v mestih in deželah protesta okrog celega Sredozemlja – od Kaira na jugu do Maribora na severu - prevladuje zdaj, poltretje leto pozneje. Zdaj je vprašanje, kako duh upora ohraniti pri življenju. Zdaj, ko je še čas. »Jutri bo absolutno prepozno,« opozarja Videmšek.