Pravljični Dolomiti, 4. del

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 9. september 2013 / 14:17

Piz Boe (3152 m) - Najvišji vrh skupine Sella, ki leži v osrčju Dolomitov. Najlažje dostopni tritisočak, kar omogoča razvejani sistem žičnih sistemov. »Ne! Mi si vzpona ne bomo olajšali in vzpon res naredili,« so bile besede Vikija Grošlja, s katerim smo odkrivali Dolomite.

Vzpon na Piz Boe, najvišjo goro skupine Sella, si lahko zelo poenostavimo, če se z gondolo s prelaza Pordoi odpeljemo na Sass Pordoi. Od tam nas do vrha čaka le še ura in pol vzpona. Vendar, vzpon je močno pogoljufan, in po tej omenjeni varianti se na vrh tritisočaka zgrinjajo množice turistov, ki so daleč od planincev, kaj šele gornikov. Na Piz Boe vodi tudi par različno zahtevnih ferat. Varianta, ki jo je Viki Grošelj izbral za nas, bo tipično gorniška, saj se bomo s sedla Compolongo odpravili proti gori Piz De Lech, ki je hišna gora znane smučarske proge Valon, in nato nadaljevali proti vrhu.

S sedla Camplongo gremo par sto metrov po cesti proti Corvari, ko za hotelom na levi strani zavijemo na makadamsko cesto, ki se začne najprej zmerno, nato pa vse strmeje vzpenjati. Cesta nas po poti 638 pripelje do spodnje postaje žičnice, ki pelje do koče Valon. Nadaljujemo po poti z isto številko in se višje, v bližini koče Franz Kostner priključimo poti št. 646. A le za nekaj metrov, saj skrenemo desno po poti št. 672. Pred nami je skalna pregrada, preko katere vodi zavarovana pot, pot, kakršne poznamo tudi v naših gorah. Ne, ni ferata, saj je jeklenica le za varnost, in je speljana po naravnih, čistih prehodih. Nekako na vrhu pregrade pot zavija levo na dobro vidno prečko, ki nas okoli ovinka pripelje na drugo stran ogromnega skalnega masiva. Prečka je od daleč videti precej ozka, a ko enkrat hodimo po njej, je pot precej široka. Potrebna je previdnost, kajti grušč je na vsakem koraku.

Ko smo na drugi strani, se pred nami v daljavi pokaže naš današnji cilj, vrh Piz Boe, do katerega pa nas ločijo njegovi apnenčasti podi in še nekaj višinske razlike. Kmalu smo na razcepu poti; desno zavije pot proti grebenski ferati, levo gre običajna pot. Mi smo planirali vzpon po grebenski ferati, a je poslabšanje vremena in dež vzpon preprečil, zato smo se na vrh podali po levi, običajni poti preko kraških podov. Če je bila zima obilna s snegom, kar je letošnja bila, bomo prečili še nekaj snežišč, zato je priporočljivo s seboj imeti vsaj male derezice. Pot se v zmernem vzponu vije proti vrhu. Z desne strani se nam tik pod vršno piramido priključi še pot, ki pripelje od izstopa izjemno zahtevne ferate Piazzetta. Do vrha nas loči še nekaj višinskih metrov vzpona po dokaj strmem skrotastem svetu, zato bodimo previdni. Na vrhu Piz Boe stoji koča Capanna Fass, kazijo, in to zelo, pa ga antene TV oddajnika. Na skali, v zavetju TV oddajnika, je majhen kip Marije, kar je v italijanskih hribih precej običajno. Vrh ponudi izjemen razgled; pred nami se razgrinja celotna Marmolada, vidimo Civetto, pa Tofane, naš vrh Santa Croce, Sassongher, Sasso Lungo in številne markantne vrhove v bližnji in daljni okolici.

Z vrha sestopimo po poti vzpona vse do konca skalne pregrade, preko katere poteka zavarovana pot. Po desni strani gremo mimo koče Kostner, nato pa se po poti 637 in 636 spustimo vse do sedla Campolongo. Pot nas ponovno pelje skozi Male Dolomite, fantastično ošiljene skalne stebre. Mali Dolomiti so plezalni raj, saj so v stebrih številni svedrovci, ki omogočajo varno prosto plezanje. Nekatere smeri so varovane tudi s klini; za vsako dušo se v Dolomitih najde možnost za uživanje v bogastvu narave.

Nadmorska višina: 3152 m
Višinska razlika: 1300 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic