Veliki šmaren in religija

Je danes tudi dela prost dan. Mnogi si rečemo, da je to najbolj normalno, saj je večini Slovencem ta dan tudi velik verski praznik. Marijina romarska središča so polna obiskovalcev. In v nekaterih cerkvicah v hribih je samo ta dan maša. Če je lepo vreme, je vedno polno ljudi. Lani smo na ta dan obiskali Moličko peč, od koder so čudoviti pogledi na Logarsko dolino.

V naši deželi je imela religija velik vpliv na družbo: na kulturo in umetnost, na izobraževanje, na arhitekturo, na organizacijo družbe, gospodarstvo in še kaj. Ne moremo si predstavljati svojih gričev in vasi brez cerkva. Vendar so to le zunanji izrazi organizacij (Cerkva), ki nam posredujejo religijo. In ne glede na slabosti, ki jih imajo Cerkve po svetu, ostaja dejstvo, da opravljajo več dobrega kot slabega ter da opravljajo družbi in človeku koristno delo. In modri voditelji vedno iščejo sožitje z verskimi ustanovami. Skupaj lahko naredijo veliko dobrega za svoje državljane.

Duhovno bogastvo religij (in njihova moč) pa ni v lepih cerkvah, samostanih in cekinih, temveč v tem, da nas pripravljajo na posmrtno življenje in da nam kažejo pot za srečnejše življenje na tem svetu. Pozitivna stran je tudi, da so to edine velike institucije, ki zagovarjajo in izobražujejo vrednote, ki bi svet lahko naredile bolj srečen. In se istočasno zavzemajo za malega človeka. Druga velika alternativa je – nič človeka in samo kapital. Danes se vsak odrasel človek sam svobodno odloča ali v religiji vidi korist ali ne. Dobro, da je tako.

Pravzaprav so religije največji psihoterapevtski sistemi na svetu. V cerkve hodimo molit, prosit in se zahvaljevat. Ni ga človeka, ki še nikoli ne bi bil v stiski, in takrat se oprimemo vsake bilke. Moj stari oče je rekel, da so na ruski fronti molili celo tisti, ki so bili zagrizeni ateisti. Nikoli ne bomo mogli izmeriti, koliko žalosti, sramu, jeze in strahov znosimo v cerkve. Stene bi pokale in jokale, če bi mogle. Mnogim ljudem je to edini prostor, kjer lahko nekomu (v tem primeru Bogu) nekaj potarnajo in povedo. Še večjega pomena je, da religijo lahko dnevno uporabljamo za moč v življenju. Ne glede na to, kaj se nam zgodi, vedno ostaja upanje in v religijah lahko vidimo odrešenje včasih nerešljivih težav. Iz raziskav je tudi poznano, da religioznim ljudem v povprečju več pomenijo odnosi ter da religija pozitivno vpliva na medsebojne odnose.

Meni pa je všeč še ena preprosta stvar. Enkrat na teden se vidim s prijatelji, da poklepetamo, kako in kaj. Predvsem naj vsak le zase ujame pozitivne strani religije in to uporabi za boljše sožitje z drugimi. In hkrati naj vsakdo spoštuje odločitev drugega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sobota, 8. september 2007 / 07:00

Imajo prvaka in prvenstvo

V Zaki na Bledu so ponosno proslavili uspehe naših najboljših veslačev, veselili pa so se tudi uspešne kandidature za tekmo svetovnega pokala 2010 in svetovnega prvenstva leta 2011.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 24. avgust 2010 / 07:00

Pocenitev naftnih derivatov

Kranj - Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse znižale. 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za dva centa,...

Zanimivosti / torek, 24. avgust 2010 / 07:00

Ohranjajo stare običaje

Senično - Prebivalci naselja pod južnim pobočjem Kriške gore so zvesti tradiciji nekdanjega vaškega življenja. Ohranili so praznovanje goda sv. Jerneja, zavetnika njihove cerkve....

Šport / torek, 24. avgust 2010 / 07:00

Podžupan Igor Velov na treningu vaterpolistov Srbije

Konec tedna se bo pri naših južnih sosedih v Zagrebu začelo letošnje evropsko člansko prvenstvo v vaterpolu.

Avtomobilizem / torek, 24. avgust 2010 / 07:00

Primanjkljaj večji od lanskega

Nadaljuje se upadanje prodaje lahkih gospodarskih vozil.

Prosti čas / torek, 24. avgust 2010 / 07:00

Avsenikova glasbena delavnica

Na njej je sodelovalo 20 večinoma mladih oboževalcev Avsenikove glasbe iz treh držav, ki so želeli izpopolniti svoje glasbeno in pevsko znanje.