Za mejo s sosedi na referendum

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. maj 2010 / 06:00

Po ponedeljkovi izredni seji državnega zbora o arbitražnem sporazumu Slovenije in Hrvaške glede mejnega vprašanja so se že začela referendumska opravila, včeraj pa se začela tudi referendumska kampanja.

Ljubljana - Na referendum gremo 6. junija, zanj so se na izredni seji v ponedeljek izrekli vsi poslanci državnega zbora. Odgovori na referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Slovenije in vlado Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji 19. aprila 2010?« pa ne bi bili tako soglasni. Koalicijske stranke (SD, LDS, Zares in DeSUS) arbitražni sporazum podpirajo, opozicijske (SDS, SLS in SNS) mu nasprotujejo. Koalicija zatrjuje, da boljše priložnosti za rešitev mejnega vprašanja ne bomo imeli, opozicija pa, da je takšen sporazum slab, češ da ogroža pomorski status naše države.

S kakšnimi argumenti so nastopili poslanci prve in druge strani. V Kranju izvoljena poslanka SD Darja Lavtižar Bebler pravi: »V ničemer se ne odrekamo ne lastni suverenosti ne lastni avtonomiji. Arbitražni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik z odprtim morjem. Stik dejansko že obstaja, določiti je treba zgolj, kje natančno poteka. Razsodba arbitražnega sporazuma bo pomenila dokončno rešitev spora, ta sporazum je kompromis, od arbitrov zahteva, da upoštevajo mednarodno pravo, pravičnost, dobre sosedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev pa mora biti pravična za obe državi. Arbitražni sporazum zagotavlja uresničitev strateških interesov Slovenije, ščiti vitalne interese slovenske države, zagotavlja stik z odprtim morjem, omogoča rešitev vprašanja meje, omogočil pa bo tudi vstop Slovenije v EU. Sprejem arbitražnega sporazuma je dober tudi zaradi splošnega izboljšanja odnosov med državama in dobrososedskih odnosov.«

»Tak sporazum ni samo v škodo Sloveniji, je tudi v škodo Evropski uniji,« pa je prepričan gorenjski poslanec SDS Branko Grims. »Sloveniji grozi možnost, da se znajde kot zaprta država, da se ji odvzame neposreden teritorialni stik z odprtim morjem, neoviran dostop do odprtega morja in na tem utemeljen hitrejši razvoj in s tem večja kvaliteta življenja. V tem sporazumu pogrešamo načelo zunanje pravičnosti, po katerem se da prednost zgodovinskim okoliščinam, kjer ima Slovenija vse argumente in vso pravico. Če pa bo upoštevano le pravno načelo, kar je postavljeno v ospredje tega sporazuma, bo na prvem mestu geometrija, to pa pomeni sredinsko črto po zalivu, ki bo dokončna in nepopravljiva ter pomeni zaprtost Slovenije v njeno teritorialno ozemlje in brez stalnega neoviranega stika z odprtim morjem. S tem strateške prednosti lokacije, povezave med Jadranom in srednjo Evropo, ne bi več mogli izkoristiti v polni meri.«