Nov moskvič za starega spačka?

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Humor / petek, 7. maj 2010 / 06:00

Novi moskvič za dvajset let starega spačka. Niti pod razno. Z razliko od mejnega prehoda, ki bi ga z lahkoto šteli pod "razno"?

Glede na to, kako se je začel dan in kaj vse smo že doživeli, pa se je popoldne šele dobro začenjalo, smo bili že nekako pomirjeni, da bo za danes dovolj raznih presenečenj tipa podkupovanje policajev in obiskovanja prestižnih vinarij. Po kakih dvesto kilometrih vožnje nas zvečer čaka kamp v Odesi, dotlej pa si mogoče ogledamo še kakšno zanimivost med potjo in to je to. Časa torej več kot dovolj. A smo na mejnem prehodu med Moldavijo in Ukrajino kaj kmalu ugotovili, da bo potrebno dodati kakšno uro in napraviti časovni »rebalans«, kot bi o dodatnem pritoku denarja dejal finančnik. Na moldavski strani smo opravili v hitrih pol ure, skenirali so nam potne liste, preverili številke šasije avtomobila (najbrž, da ne bi kdo švercal spačka iz države, v kateri takih avtomobilov tako ali tako ni), plačali smo po 5 lejev na avto, da so nas izpustili iz države in pred nami je bila Ukrajina.

Začetno navdušenje, ko smo se ustavili približno dvajseti v vrsti pred ukrajinskim mejnim prehodom, češ to bo šlo pa hitro, je po pol ure, ko se nismo premaknili niti za dvajset metrov, povsem splahnelo. Mejni prehod je bil totalno neorganiziran. Kakih petsto metrov naprej je stala neka vojakinja (mogoče tudi carinica) in delila neke obrazce za izpolnit. Jezik seveda ruski ali ukrajinski, skratka nam nerazumljiv. Čakajoča klientela je bila običajna, kup Moldavcev, ki so odhajali na dopust na Črno morje, nekaj šleparjev in mi, »zahodnjaki«, z nekakšnim čudom na štirih kolesih. Eni so se vozili mimo, druge so ustavljali … Po kakšnih dveh urah smo z vročega sonca končno pripeljali v senco mejnega prehoda. Medtem ko so celo večnost vnašali podatke o nas in avtu, je specialec malo pobrskal po prtljažniku in evo je, Ukrajine. A le za 20 kilometrov, saj je vmes še en moldavski ozemeljski pas, ki sega do Črnega morja. Na nekakšnem tranzitnem mejnem prehodu za nekaj kilometrov dobimo listek, na katerega je carinik ročno napisal število oseb v avtu. Da spotoma ne bi kakšnega naložili …, al' kaj? Mimogrede, Staretu je carinik ponujal novega moskviča za spačka. Aljaž se za menjavo seveda ni odločil.