Praznik dela, od pozabe do nove veljave

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / sobota, 1. maj 2010 / 06:00

Tudi letos bodo na 1. maj, praznik dela, organizirana številna prvomajska srečanja. Tudi na Križni gori in Joštu.

Delo je pred leti veljalo za eno najpomembnejših vrednot, zaradi poosebljanja s prejšnjim sistemom pa je po osamosvojitvi delavski praznik počasi izgubljal veljavo. Pred dvema letoma pa je na hitro v življenja Slovenk in Slovencev vstopila finančno-gospodarska kriza. Danes se z njo spopada predvsem dobrih sto tisoč brezposelnih in morda še enkrat toliko tistih, ki kljub delu živijo na tanki liniji med blaginjo in revščino. Res je, ceno za krizo, ki so jo zakuhali predvsem finančniki in menedžerji, danes v največji meri plačujejo delavci.

Zdi se, da prvomajsko opominjanje na obstoj delavskih pravic letos znova pridobiva pomen. Na eni strani vladne napovedi o velikih premikih na področju delovne, zdravstvene, socialne in pokojninske zakonodaje, na drugi pa sindikati in njihovo članstvo z napovedmi po protestih, razpisih referendumov in generalnih stavkah. Demonstracije napovedujejo tudi študenti zaradi uvedbe zakona o malem delu in posledično ukinitvi študentskega dela, tudi dijaki niso prepričani, da jim bo uvedba plačljive malice pomagala k zdravemu razvoju.

Nekoliko presenetljivo bo na letošnjem prvomajskem srečanju na Joštu nad Kranjem slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Bo lahko delavce na njihov praznik prepričal o smiselnosti predlaganih reform? Tega ne vemo, zato pa je že nekaj mesecev znano, da delo je in ostaja vrednota. »Če bi lahko delal, bi bil najbogatejši človek na svetu,« nam je ta teden povedal eden od opeharjenih delavcev nekdanjega LTH. Izjava pove vse.