Med tremi največjimi v Evropi

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 29. april 2010 / 06:00

V tržiškem podjetju Cablex so izbrali zanimiv slogan "iz recesije z ekspanzijo". Zdenko Kopriva, direktor proizvodne družbe Cablex.

Tržič – Zgodba tržiškega podjetja Cablex traja dvajset let. Ob spreminjanju družbenoekonomskega sistema se je pet kolegov odločalo, na kakšen način bi izkoristili svež gospodarski naboj, ki je takrat vladal Sloveniji. Igor Slavinec, Vlado Lojak, Štefan Kranjc, Tone Pušar in Zdenko Kopriva niso želeli le odpreti trgovine ali zastopstva tuje multinacionalke, odločili so se za ustanovitev proizvodnje. Dejavnost naj bi bila vezana na že utečeno proizvodnjo oziroma postala njen sestavni del. Izluščili so idejo o proizvodnji konfekcijskega ožičenja za električne in gospodinjske aparate, motorje, ročno orodje, … »Imeli smo idejo in jo začeli uresničevati. Nikoli se nismo šli nekakšnega preprodajanja, pač pa realno gospodarstvo, proizvodnjo. Z ambicioznim nastopom, resnim strokovnim delom, smo ne le našli pot do praktično vseh evropskih proizvajalcev bele tehnike, pač pa dosegli pri njih izredno stopnjo zaupanja,« pravi direktor Zdenko Kopriva. So sistemski dobavitelji za BSHG, Electrolux, Miele, Candy, Hilti, Kärcehe, Grundfos in druge.

O Cablexu vemo le malo. Zakaj, kako bi opisali vašo proizvodnjo?

»Predvsem zaradi narave našega posla, saj ne prodajamo proizvodov široke potrošnje, pač pa le komponente, sestavne dele proizvajalcem bele tehnike, se ne pojavljamo v javnosti. Naša proizvodnja je usmerjena v izvoz, zato smo doma morda manj zaznavni. Imamo vrhunsko proizvodno oprema, predvsem pa srčne in usposobljene sodelavce, s katerimi si ves čas delimo tako dobro kot slabo. Zaradi organiziranega pristopa smo v 20 letih dosegli zavidljive nivoje, saj smo danes med tremi največjimi evropskimi proizvajalci kabelske konfekcije za belo tehniko, vsak ima približno 10-odstotni tržni delež. Razen matičnega tržiškega podjetja, je približno enako veliko podjetje tudi v Mežici, manjša tovarna, ki smo jo pred letom povsem prestrukturirali v proizvodnjo plastičnih komponent pa je še v Semiču.«

Tudi v tujini imate podjetja.

»V tujini imamo dve tovarni zaradi cenejše delovne sile, na Poljskem z okoli 250 zaposlenimi, nekaj manjša pa je v Turčiji, kjer poleg kabelske konfekcije izdelujejo tudi silikonske izdelke za belo tehniko in tudi žice iz silikona. Skupni promet skupine Cablex znaša okoli 60 milijonov na leto, kar ustvari približno tisoč zaposlenih.«

Začeli ste iz nič v Ljubljani. Zakaj ste se selili iz središča Slovenije in kasneje še v tujino? Nižji stroški?

»Začeli smo v Ljubljani na Celovški, čez dobro leto pa smo že kupili lastne prostore v Savljah. Že po dveh letih smo odprli tovarno tudi v Mežici. Tovarno v prestolnici enostavno prerasli, novo pa našli v Tržiču. Na Poljsko smo šli zaradi predrage delovne sile v Sloveniji.«

Ste tudi zato odšli iz Ljubljane v Tržič?

»Ne, saj nas delavci v Tržiču stanejo enako kot v Ljubljani, je pa zaradi manjše ponudbe delovnih mest tukaj mogoče pridobiti kvalitetnejše sodelavce.«

Sedaj imate tovarni tudi na Poljskem in v Turčiji.

»Šli smo v države z nižjo ceno delovne sile. Slišimo očitke, zakaj dajemo delo tujcem, vendar trdim, da brez teh dveh enot, tudi v Sloveniji naše proizvodnje ne bi bilo več. Nekatera dela so tako preprosta, da jih lahko opravljajo delavci kjerkoli na svetu, vendar za manjše plačilo. Hudo pa je, da po drugi strani tudi slovenski delavci nimajo visokih plač, le dajatve so nenormalno visoke. Isto delo nas v Bosni ali na Poljskem stane le polovico toliko, v Turčiji še manj.«

Ste zaradi tega reorganizirali proizvodnjo?

»Velikoserijske, preproste proizvode proizvajamo v tovarnah v tujini, bolj zahtevne pa v Sloveniji. Generalno gledano se dopolnjujemo. Razlike v stroških dela pa se žal še večajo. Bruto ura delavca pri nas stane osem do devet evrov, v Bosni 3,8 evra, v Srbiji okoli 2,5 evra, v Romuniji 1,5 evra, …«

Ali so delovna mesta v Tržiču ogrožena? Kaj napovedujete?

»Naše videnje pravi, da bomo te težave obšli. Ni pa napak, da podam povratne informacije vsem, ki so sprejeli odločitev o administrativnem povišanju minimalnih plač. Vlada je naredila veliko sistemsko napako. Ni dvoma, da želimo vsakomur izplačati spodobno plačo, vendar pa ima tržna ekonomija svoje zakonitosti. Tako so eksperimentirali v socializmu! Mi višjega stroška dela našim kupcem ne moremo dodatno zaračunavati, zato nekaterih izdelkov tu ne bomo mogli rentabilno proizvajati. Delovna mesta pa so danes izredno redka dobrina, še posebej težko je zagotavljati delo za manj izobražene delavce. Manj zahtevnih delovnih mest v Evropi ni na pretek, enostavnejša opravila se izvajajo z roboti. Vsi ne moremo biti zdravniki, računalniški inženirji ali odvetniki. Trg samodejno razreši razmerja med številom delovnih mest in ceno zanje: če se na nekem področju zgodi, da bi bilo prenizko plačanih delovnih mest preveč, bi bil delodajalec s programom prisiljen plačati za delovno silo več, sicer delavcev enostavno ne bi našel. In obratno, če država diktira kolikšen bo strošek dela, se bodo tisti programi, ki tega zaradi nekonkurenčnosti ne bodo zmogli, šli to proizvajat na področja, kjer je ta strošek pač cenejši. Toda še enkrat, tudi v Sloveniji je veliko ljudi, ki nimajo visokih kvalifikacij, radi pa bi zaslužke.«

V kolikšni meri vas je prizadela svetovna gospodarska kriza?

»V času najhujšega udarca recesije, smo morali ustaviti proizvodnjo v Semiču. Takrat smo odpustili 32 zaposlenih, od katerih jih je šest že dobilo znova zaposlitev v naši tamkajšnji proizvodnji plastike. Sicer pa nismo veliko odpuščali zaradi krize. Poslovanje se od takrat lepo popravlja, naročil je več, zato tudi potrebujemo več delavcev.«

Ste torej krizo prebrodili?

»Naše možnosti skušamo najti v širitvi. Naš uspeh bazira na odlični strojni opremljenosti in ko enkrat tovrstne kapacitete imaš, lahko hitro povečuješ proizvodnjo. Mi bi danes lahko proizvajali vsaj še polovico več, seveda bi potrebovali tudi več proizvodnih delavcev. Potrebujemo pa tudi več kompetentnih oseb za prodajo. Trenutno iščemo vodjo komerciale in tudi tehnologe, skrbnike kupcev. Vedno pa radi medse sprejmemo tudi mlade, ambiciozne mlade inženirje.«

Kakšen je zaslužek pri vašem poslu?

»Zaslužki v naši branži so trdi, a ob skrbnem gospodarjenju stabilni. Naša posebnost je, da imamo tako visoko strokovna delovna mesta za strojno zelo zahtevno pripravo sestavnih komponent, kot tudi delovna mesta za bolj enostavna opravila, kjer tekmujemo s tovarnami, ki podobno delo opravljajo v Romuniji, Ukrajini, Alžiriji, … Zelo so cenjeni nekateri visoko izobraženi strokovnjaki, ki imajo pri nas tudi zaradi tovarn v tujini pestre in zanimive perspektive. Pomemben pa je celoten obseg poslov, ko ista ekipa in isti stroji, na primer v Tržiču, lahko naredi ali 20 ali 30 milijonov evrov realizacije, odvisno predvsem od obsega naročil. Pri večjih naročilih pa lahko zaposlimo tudi več delavcev. Tudi zato smo v Bosni odprli obrat za sestavljanje. Zaenkrat 34 delavk sestavlja enostavne elemente, saj je ceneje, da delajo tam, kot pa pri nas. Tudi zato smo konkurenčni.«

Imate zanimiv slogan: Iz recesije z ekspanzijo.

»Pri nas igra veliko vlogo obseg posla. Večji ko je, bolj je delo racionalno, manjši so proizvodni stroški po enoti.«

Z Gorenjem smo v Sloveniji videli, da je kriza udarila tudi po industriji bele tehnike. Kako vam kaže danes?

»Gorenje žal ni naš kupec; imajo lastno tovarno za kabelske snope. Mi smo lani beležili upad prometa za približno 20 odstotkov. Zaradi prilagajanja naših kapacitet pa smo to dobro prešli. V prvem letošnjem kvartalu posli kažejo, da se razmere normalizirajo. Pred krizo smo v Tržiču proizvajali 2,2 milijona mesečno, danes naredimo za okoli 1,8 milijona mesečno. Trendi kažejo, da bomo še rasli, naročila naraščajo. Obetamo si, da bo letos že normalno leto, še boljše prihodnje.«

Ste morali lani, morda predlani, sprejemati krizne ukrepe, kot je nižanje plač, skrajševanje delovnega časa?

»Ne. Še v Semiču je šlo zgolj za prestrukturiranje, saj ne moremo imeti v Sloveniji iste proizvodnje na treh lokacijah, že tako pa bi lahko naredili več na obeh drugih lokacijah. Posebnih protikriznih ukrepov pri nas nismo izvajali, saj že ves čas, od ustanovitve, sistematično pazimo na stroške in visoko storilnost.«

Zakaj menite, da ste med tremi največjimi podjetji v svoji branži v Evropi?

»V naši branži se ne da prodajati le z marketingom. Pomemben je izdelek, za katerega kupec postavi določene zahteve. Mi lahko z našimi stroji razvijemo optimalen proizvod za obe strani in tako dosežemo tudi optimalno ceno. Specifika naše proizvodnje je, da sami izdelki sicer niso tehnično zelo zahtevni, njihova sofisticiranost se kaže v tem, da je treba z izredno nizkimi proizvodnimi stroški proizvajati velike količine različnih izdelkov v povsem točnih rokih (običajno dobavljamo just in time) in brez napak, saj bi se sicer zaustavljale linije naših kupcev.«

V kratkem času dveh desetletij ste postali dokaj veliki.

»Ustanovitelji smo se projekta Cablex lotili zelo premišljeno. Kot že omenjeno, smo ves čas gradili na visoki usposobljenosti naših kadrov, ki jih tudi permanentno vzpodbujamo h kreativnosti. Z nekaterimi inovativnimi pristopi smo si pridobili pomembne tehnološke prednosti, ki so nas uvrstile na čelo naše branže. Naj ilustriram, vsi proizvajalci pred nami so imeli velike težave s kontrolo pravilnosti sestavljanja, mi pa smo vse montažne table opremili s testerji in tako zagotavljali 100-odstotno kontrolo pravilnosti položenega, brez dodatnih kontrol. Seveda je to predstavljalo za nas pomembno primerjalno prednost, danes pa je to postal standard za vse. Tudi naša cena je bila zato lahko nekoliko višja, prišli pa smo tudi do velikega števila poslov. Tudi danes imamo posluh do najnovejših tehnologij oziroma najnovejših strojev.«