Kupci števcev še čakajo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. april 2010 / 06:00

V Iskraemecu ugotavljajo, da se zaradi recesije še ni začel napovedan prehod od klasičnih števcev na napredne oblike merjenja električne energije, zato pričakovanih naročil še ni in se odpuščanju ne bodo mogli izogniti.

Kranj – Že v poročilu z januarske tiskovne konference, ki je pomenila prekinitev kar dveletne informacijske blokade v Iskraemecu (vse od prodaje te družbe Egipčanom), smo predstavili novega glavnega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja, ki je prevzel vodenje družbe novembra lani. Sredi marca smo, da bi morda nekoliko nadoknadili zamujeno, pristojne v Iskraemecu prosili za intervju z direktorjem, vendar pri tem le delno uspeli. Gospod Brunner je namreč tako zelo zaposlen mož (veliko je tudi na potovanjih po tujini), da do pogovora nismo uspeli priti, pač pa dobili le pisne odgovore. To omenjamo zato, ker so ti odgovori zelo skopi – možnosti za dopolnilna vprašanja pa ni bilo. Kot smo izvedeli, pa je direktor Brunner tudi sicer kot tehnični človek v komuniciranju zelo jedrnat.

Januarja je bila predstavljena ocena poslovanja v lanskem letu. Kakšni so rezultati, potem ko je pripravljen zaključni račun?

»Prihodki v letu 2009 so bili 76 milijonov evrov.«

Marca je morala družba poravnati več kot 2 milijona evrov obveznosti do upnikov iz prisilne poravnave. Ali ji je to uspelo?

»Iskraemeco redno in pravočasno poravnava vse obveznosti do bank in dobaviteljev, ki izhajajo iz prisilne poravnave. Obveznost v višini 2,16 milijona evrov, ki je zapadla v marcu 2010, je bila prav tako plačana pravočasno in v skladu s sporazumom.«

Marca so se iztekle subvencije države za ohranjanje delovnih mest. Kaj to pomeni za skrajšani delovni čas in delavce na čakanju? Kakšni so načrti v tem smislu po 1. aprilu?

»Proizvodnjo načrtujemo glede na oceno potreb trga, vendar je prihajanje naročil zelo kratkoročno. Situacija se je aprila sicer malce izboljšala, vendar še vedno ne delamo s polno kapaciteto. Trenutno situacijo obvladujemo v skladu z zakonsko dovoljenimi ukrepi, o katerih se posvetujemo s sindikati.«

Kako je z naročili – za indukcijske in sistemske števce? Se uresničuje napoved o prepolovitvi proizvodnje prvih in za 70 odstotkov povečani proizvodnji drugih?

»Kot sem že omenil, je pridobivanje konkretnih naročil zelo kratkoročno, zato je težko natančno napovedati oz. potrditi celoletne načrte po prvi tretjini leta. Situacija pri naročilih za indukcijske števce že kaže na upad. Na splošno pa situacija še ne kaže na pričakovani prehod tehnologije iz enostavnih na »pametne« števce. Na nekaterih trgih je bil ta prehod že pričakovan. Recesija ima nedvoumno velik vpliv na odločanje naših kupcev pri načrtovanju investicij v celovite sisteme naprednega merjenja. Tranzicija na trgu, ki so jo predvidevale in napovedovale vse neodvisne raziskave, se enostavno še ni začela. Zato pričakujemo preložitev pričakovanih začetkov večjih projektov naprednega merjenja, ki bodo povečali rast našega poslovanja, v prihodnja leta.«

Kako bo aktualni položaj vplival na zaposlenost? Bo družba delavce odpuščala?

»Čeprav se situacija izboljšuje, je število zaposlenih za trenutni obseg poslovanja preveliko, zato je zmanjševanje neodložljivo. Pri zmanjševanju števila zaposlenih uporabljamo »mehke« metode, vendar se tudi odpuščanju ne bomo mogli izogniti. Aktivnosti pri določanju presežnih delavcev usklajujemo s sindikati in svetom delavcev, da bi tako čimbolj zmanjšali posledice tako za zaposlene kot za podjetje.«

Kako je s finančno podporo družbi v časih, ko govorimo o kreditnem krču; ali bo uresničljiva napoved o zmanjšanju zadolženosti na normalno mero za stabilno podjetje?

»Kot sem že omenil, Iskraemeco pravočasno odplačuje svoje obveznosti iz prisilne poravnave in se je zadolženost podjetja znatno zmanjšala od leta 2006. To podjetju prinaša finančno zdravje.«

Kako je z vlaganji v razvoj?

»Iskraemeco vlaga v razvoj osem odstotkov letnih prihodkov. V našem razvojnem oddelku je zaposlenih 120 sodelavcev, kar ga uvršča med največje razvojne oddelke v Sloveniji. Kljub zmanjšanju naročil in trga kot celote, nadaljujemo in celo povečujemo naše razvojno raziskovalne aktivnosti v smeri naprednega merjenja energije v skladu s pričakovanimi potrebami trgov. V prihodnjih letih bomo pripravljeni na javne razpise in izvedbene projekte v Evropi, ki so pričakovani v skladu z direktivami EU. Prav tako nadaljujemo delo na vseh že začetih pilotnih projektih.«

Kako se počutite v Sloveniji, kakšen je vaš delovni dan?

»V Sloveniji se dobro počutim. Okolje je zelo podobno tistemu, kjer sem delal do sedaj, všeč mi je pogled na zasnežene gore skozi okno moje pisarne. Moj delovni dan je dolg, ponavadi začenjam ob 7. uri in zapuščam pisarno pozno zvečer, včasih tudi po 9. ali 10. uri. Ker smo mednarodno podjetje, precej delovnih dni preživljam tudi na poslovnih poteh. Slovenija kot delovno mesto pa je zelo priročna, saj so razdalje in izgube časa majhne. V Kranju je v bližini tudi letališče.«

Kako gledate na slovensko poslovno okolje v primerjavi z okolji, kjer ste delovali pred tem?

»Samo poslovno okolje se mi ne zdi različno od teh, v katerih sem deloval doslej: poslovni segment je ostal enak, kupci so isti in delovanje podjetja je globalno.«

Kako vidite slovensko gospodarsko krizo in katere protikrizne ukrepe pogrešate?

»Gospodarska kriza je del globalne recesije in ta tudi Slovenije ni obšla. Kot tujec prav gotovo nisem poklican, da sodim, kakšna je ta kriza tukaj. Glede na moje mnenje, bi vlada morala delovati tako, da bi podjetjem omogočala boljše poslovno okolje za proizvajanje izdelkov v Sloveniji. Vsi ukrepi na področju davkov, administrativnih postopkov, zakonodaje in drugega naj bi ustvarjali trdno okolje za podjetja, da bi jim omogočili proizvajanje in delovanje tukaj.«

Kakšna je vaša izkušnja z našo proizvodno delovno silo in kakšna z razvojnimi kadri?

»Ko govorimo o strokovnjakih na področju razvoja in raziskav, ocenjujem, da je raven znanja zelo dobra. Naši zaposleni v proizvodnji so zelo zavezani in lojalni do podjetja. Želel pa bi si, da bi bili drugi zaposleni v podjetju bolj prožni glede svojega delovnega časa. Menim, da je najpomembnejše, da delo opravimo pravočasno.«

Kakšen je vaš odnos do sindikatov?

»Ker prihajam iz države – Nemčije, z močno tradicijo sindikatov v poslovnem okolju, dobro poznam vlogo sindikata in drugih delavskih predstavništev znotraj podjetij. Menim, da sta vodstvo podjetja in sindikat partnerja, ki morata razumeti vlogi drug drugega glede odnosa do posla in zaposlenih. Moji odnosi in sodelovanje s sindikati v Iskraemecu so dobri.«