Ozdravitev glavobola

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 26. april 2010 / 06:00

Bukov vrh (832 m) - Neizrazit vrh, v spodnjem delu precej strm, je lep razglednik.

Škofjeloško pogorje krasijo številne višje ležeče kmetije, zaselki in skoraj na vsakem hribu je tudi cerkev. Tokrat bomo obiskali lep razglednik, na katerem je cerkev žalostne Matere Božje. Iz Škofje Loke se bomo odpeljali po Poljanski dolini do semaforiziranega križišča v Poljanah, kjer bomo zavili levo. Prečili bomo Poljanščico in na koncu mostu ostro zavili levo. Ko se pripeljemo do vasi Hotovlja, nadaljujemo skozi vas in ob lesenem mostičku zagledamo ličen smerokaz za Bukov vrh. Tukaj se začne naša markirana pot. Na primernem mestu parkiramo avto in vzamemo pot pod noge.

Prečkamo lesen mostiček in povsem mimo hiše prečimo gozdno pobočje v desno. Pot se strmo dviga v okljukih skozi gozd. Gremo mimo še ene hiše in ker hitro pridobivamo na višini, smo kmalu nad njo. Markacije nas pripeljejo na redkeje poraščeno pobočje. Gremo mimo dveh križev in se obrnemo proti vzhodu. Celotno pot nas spremljajo dvoje markacije: tiste običajne planinske, t. i. Knafeljčeve markacije, ter markacije Poti kurirjev in vezistov.

Kolovoz nas pripelje do kmetije Platiša. Tisto dopoldne so se tam pasli konji. Kar naenkrat se pojavi več poti, a mi nadaljujemo po tisti, najbolj desni in se povzpnemo nad kmetijo. Kolovozna pot poteka med travniki in ograjenimi oborami. V njih se običajno, baje, pasejo damjaki, a jaz jih videla nisem. V tem delu, ko bomo hodili nad kmetijo, moram opozoriti na dva psa, ki skrbno branita teritorij. Ko sem hodila tam mimo, sta me oblajala, a kljub temu, da imam nadvse rada pasje kosmatince, mi je bilo zelo neprijetno, kajti njuna potuhnjena pogleda nista govorila v prid pasji prijaznosti. Bila sta spuščena in kako bi reagirala, če bi mimo prišel pohodnik s svojim psom, ne vem.

Zložno se vzpenjamo med dvema ograjama, kjer so markacije zelo redke. Ko stopimo na slabšo cesto, je na naši levi strani kmetija Kamenšek, naš cilj pa vidimo pred seboj. Nadaljujemo po kolovozni poti do travnika, preko katerega se povzpnemo do vrha.

Začeten, strmi del poti daje slutiti, da bi vrh lahko bil razglednik. In tudi na zemljevidu je tako označeno. Zadnji koraki naše poti tega občutka ne dajejo, saj je vrh precej neizrazit. Ampak, včasih nas občutki varajo. Ko stojimo na vrhu, se pred nami razpotegne veriga Škofjeloškega hribovja; kot na dlani so Blegoš, Koprivnik in Mladi vrh. V ozadju se vidi planota Soriške planine, pa Porezen in če je vreme razgledno, z opranim ozračjem, se vidijo tudi špice Julijcev.

Cerkev je na zemljevidih označena kot Sveta Sobota, sicer pa je posvečena žalostni Materi Božji. Prvič je omenjena v urbarju leta 1501. V osnovi gotska cerkev je bila leta 1747 povečana in barokizirana. V notranjosti so štirje leseni, pobarvani in pozlačeni baročni oltarji. Glavni oltar je posvečen žalostni Materi Božji in je delo Štefana Šubica. Levi stranski oltar je posvečen sv. Ahacu, desni sv. Jerneju. Oltar v stranski kapeli je posvečen sv. Notburgi, zavetnici kmečkega dela. Zanimivo je, da so v preteklosti verniki romali k Materi Božji s prošnjo za ozdravitev glavobola. Ne vem, ali so bile njihove prošnje uslišane, a dejstvo je, če se z glavobolom odpravimo na Bukov vrh in se nadihamo svežega zraka, bo le-ta zagotovo izginil. Vredno je poskusiti!

Dober namen sem imela z Bukovega vrha nadaljevati do Pasje ravni. A glej ga zlomka! Muhasto aprilsko vreme mi je prekrižalo načrte. Črni oblaki, ki so napovedovali dež, in močan, leden veter so me prisili, da sem se spustila v dolino po poti vzpona.

Nadmorska višina: 832 m

Višinska razlika: 432 m

Trajanje: 1 ura in 45 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica