Karlo se rad vrača v Kovor

Karlo Pesjak že štiri desetletja živi na Švedskem. Je odličen fotograf in predavatelj, ki obiskovalce očara tudi s prikazi lepot Slovenije.

Med rojaki iz Kovorja, ki jih je življenje zaneslo v širni svet, je Karlo Pesjak gotovo eden najbolj zvestih domovini. Štiri desetletja živi na Švedskem, kamor ga je zanesla mladostna ljubezen. Ukvarjanje s fotografijo je krivo, da je leta 1979 srečal Ingo. V kraju Hässleholm na jugu Švedske sta si ustvarila družino. V njej sta hčerki Nina in Emma. Vsem se je Slovenija zelo priljubila. Kadar le morejo, jo obiščejo skupaj. Predlani so prišli vsi, lani le on in žena Inga, letos pa je preživel velikonočne praznike v Kovorju sam pri sorodnikih.

»V hiši strica Slavka in njegove žene Majde smo vedno dobrodošli. Razvajajo nas z domačimi dobrotami in nam nudijo vse gostoljubje. Tudi sam izhajam iz stavbe, ki ima danes hišno številko Cesta na Hudo 6. Moja mama Francka se je pozneje preselila v bližino, zato se vidiva vsakič, ko pridem v Kovor. Čeprav je Švedska daleč, vsaj enkrat na leto obiščem domovino. Za ogled Slovenije pa navdušujem tudi številne prebivalce Švedske, ki spoznajo lepote naše dežele na mojih predavanjih z diapozitivi. Ob sliki in besedi jim tudi zapojem slovenske narodne pesmi – Zdravljico, Kje so tiste stezice, Po jezeru bliz' Triglava, Mojcej in druge. Letošnji obisk sem izkoristil za fotografiranje hiš in ljudi v rodni vasi. Slavko pripravlja knjigo Rodovniki kovorskih rodbin, za katero bom prispeval fotografije,« je povedal Karlo Pesjak, 61-letni mednarodni mojster fotografije.

Konjiček, ki ga je zasvojil

S fotografijo se ukvarja od leta 1976. Desetletje zatem je postal fotograf leta na Švedskem, leta 1989 je pridobil naziv mednarodnega mojstra. Je eden tridesetih članov švedskega kluba Photonatura, v katerem se družijo fotografi narave. Udeležujejo se raznih razstav in evropskih srečanj fotografov, kjer je Karlo osvojil že več visokih priznanj. Pripravljajo tudi predavanja z diapozitivi na Švedskem, Norveškem in drugod po svetu.

»Sam imam okrog trideset različnih programov za predavanja. Razen Švedske in Slovenije rad predstavljam eksotične dežele in kraje, ki jih obiščemo tudi z družino. Lani smo se z ladjo peljali na švedski otok, ki ima široko peščeno obalo. Peš smo šli v notranjost, kjer je v gozdu veliko čudovitega cvetja. Rože so le eden od motivov na mojih predavanjih, kjer povem marsikatero zanimivost iz moje priljubljene knjige Nordijska flora. S fotografskim prijateljem sva predlani prehodila švedsko pokrajino Dalarna. V dolini, kjer poteka znameniti tekaški maraton na smučeh, sem naredil več kot tisoč posnetkov narave, med katerimi so posebni nočni prizori. Lansko jesen sva si ogledala pokrajino Härliga Härjedalen petsto kilometrov severno od Stockholma. V stoletje starem nacionalnem parku sva tavala po samoti, kjer živi le en prebivalec na kvadratni kilometer. Zadnji dan sva ujela pastirice na planini, slikal sem gore, jezera, slapove, cvetje in živali, zlasti severne jelene. V hladnem jutru 1. oktobra sem dočakal svoj 61. rojstni dan v avtu z zamrznjenimi šipami. Tam me je razveselil zanimiv leden vzorec za fotografijo, prijatelj pa mi je voščil z igranjem na orglice,« je Karlo zaupal nekaj doživetij s fotografskih potepanj.

Zanje ima več časa, odkar je izgubil delo v tovarni orodij za avtomobilsko industrijo. Zaradi visokih stroškov so lani zaprli tudi družinsko galerijo. Odtlej se še več ukvarja z organizacijo predavanj in poučevanjem fotografije na tečajih. To zimo se je posvetil fotografiranju ukan v švedski divjini.