Milan Žaberl (Foto: Tina Dokl)

Odpovedali sta ledvici

Milan Žaberl z Brezovice pri Kropi je bil star štiriinštirideset let, ko se je moral soočiti z odpovedjo ledvic. Štiri leta je bil na dializi, leta 2003 so mu presadili ledvico. Predsednik Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske pravi, da je zelo pomembno, da človek kljub bolezni ostane optimističen.

Znaki, ki opozarjajo na ledvično bolezen: Otekanje okrog oči, otekanje obraza in nog. Rjav ali krvav seč. Povišan krvni tlak. Ledvena bolečina, ki ni povezana s telesno aktivnostjo. Pogosto odvajanje seča, predvsem ponoči, ali zmanjšano odvajanje seča, ki ni sorazmerno s popito tekočino. Pekoč, dražeč občutek ali bolečina med odvajanjem seča.

Milan Žaberl z Brezovice pri Kropi je bil star štiriinštirideset let, ko se je moral soočiti z odpovedjo ledvic. »Simptomi so od posameznika do posameznika različni. Jaz sem začel bruhati po zaužiti hrani, hujšal sem. Težave so trajale kar nekaj mesecev, a so bile najprej blage in temu nisem posvečal posebne pozornosti. Mislil sem bolj na to, da je kaj narobe z želodcem, to, da sem začel hujšati, se mi je pa najprej še dobro zdelo. Zadnjih štirinajst dni, preden sem le šel na pregled k moji zdravnici, je bilo pa že res hudo. V laboratoriju so mi vzeli kri in dan po pregledu, bil je petek, me je poklicala zdravnica, naj se oglasim. V krvi sem imel preveč kreatinina. Izvedel sem, da sta mi odpovedali ledvici, najverjetneje kot posledica previsokega krvnega tlaka. V ponedeljek sem bil že na dializi na Jesenicah, čeprav do tedaj nisem vedel, kaj pomeni dializa, kaj me čaka. Na Jesenice so me vozili trikrat na teden, kjer so mi na dializi čistili kri, po štiri ure in pol do pet ur. Vsakič. Sam nisem smel voziti avta, ker sem bil po dializi preveč izčrpan. V štirih letih, kar sem bil na dializi, nisem smel skoraj nič piti. Dovoljen vnos tekočine (skupaj s tekočo hrano) je bil pol litra na dan. Da o hrani sploh ne govorim; nisem smel jesti krompirja, ker vsebuje preveč kalija, nisem smel uživati mleka in mlečnih izdelkov, ker imajo preveč fosforja …,« pripoveduje Milan Žaberl, a kljub temu, kot doda: »Z dializo zame ni bilo konec sveta, pravzaprav je zelo pomembno, da kljub bolezni ostaneš optimističen. Nisem preveč premišljeval o tem, zakaj se je to moralo zgoditi ravno meni. Sem pa videl tudi bolnike, ki so bili psihično povsem na dnu.« Milanu je invalidska komisija najprej odobrila polovičen delovni čas, kmalu zatem pa se je invalidsko upokojil.

Že takoj po diagnozi se je vpisal v program za presaditev ledvic. Ustreznega darovalca za Milana so našli po štirih letih. Pravi, da se mora vsak sam soočiti s tem, ali se bo odločil za transplantacijo. Operirali so ga na dan državnosti, 25. junija leta 2003. »Iz Centra za transplantacije so me poklicali dan pred operacijo, da so našli darovalca. Presadili so mi eno ledvico, pravijo, da če dobro dela, je tudi ena dovolj. Seveda me je skrbelo, ali jo bo moj organizem dobro sprejel. Tablete proti zavrnitvi organa, ki sem jih začel dobivati po operaciji, so bile pa pravi »strup«, ker so načele moj imunski sistem. Dobil sem tudi sladkorno. Prvi dve leti po presaditvi mi je bilo zelo žal, da sem šel v to. Rekel sem, da če mi še ta ledvica odpove, da se za novo ne bom nikoli več odločil. Tudi splošno počutje je bilo slabo, kondicija je opešala, tri mesece po operaciji mi je zaradi tablet počila ahilova tetiva. Sladkorna je po štirih letih izzvenela, tablete moram jemati doživljenjsko. Če v času dialize nisem smel skoraj nič piti, moram po presaditvi spiti tri litre tekočine na dan, diete pa nimam več. Kontrolo imam na dva do tri mesece v Ljubljani, čeprav bi bilo vseeno, če bi šel na kontrolo pljuč, srca, krvnega tlaka, teže, krvi in vode kar k svoji zdravnici. Ko pridem na kontrolo v Ljubljano, je vedno drug zdravnik.«

Milan Žaberl se je včlanil v Društvo ledvičnih bolnikov Gorenjske leta 1999, ko je začel hoditi na dializo. »Vsak med nami ima svojo izkušnjo, ki jo deli z drugimi. Veliko se družimo, smo v podporo eden drugemu, se tudi športno udejstvujemo,« pove. Je tudi predsednik tega društva, ki ima sedež na Brezovici pri Kropi. Članov je 225, večinoma starejših. Organizirajo tudi razna predavanja, že 18. aprila ob 10. uri bo predavanje Marije Jenko o zdravi prehrani v gostilni Kresnik v Naklem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 11:33

V Domelu pripravljeni na izzive

V Domelu so nagradili inovativne sodelavce, ob podelitvi pa poudarili tudi pomen trajnostnega razvoja ter hkrati zaznamovali še trideset let proizvodnje elektronsko komutiranih motorjev in pomemben me...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...