Drvarji po radovljiško

Ker so vas polna usta govorjenja o ohranitvi narave in ker se približuje 17. april, ko bodo prostovoljci čistili »na črno urejena« smetišča, sem se odločila napisati nekaj vrstic o drvarjenju oziroma masakriranju dreves in grmovja na Obli gorici v Radovljici (zaščiteno območje).

Že pred leti so nad kopališčem posekali kar nekaj zelo visokih smrek, debla odpeljali, vejevje pa odložili na drugo stran gozda – ob Šlandrov dom, kjer še danes leži.

 

In glej ga zlomka, pred približno dvema mesecema so vajo ponovili. Ogledala sem si rezultat pravega masakriranja. Nisem mogla verjeti svojim očem. Spet posekanih nekaj smrek nad kopališčem in še kakšna kar tako. Ob ogledu štorov sem ugotovila, da je smrekovina zelo zdrava (torej niso bile posekane zaradi kakšne bolezni). Debla so odpeljali, kar je razvidno iz kolesnic težke mehanizacije (po poti so nastale luknje). Smrekove veje so nametane na kupe, sem in tja, kot je padlo. Ožgano je bilo tudi nižje grmovje nad kopališčem, veje ležijo, kot so padle.

 

Tako se sedaj odpre pogled na kopališče, saj lepe vedute ne motijo drevesa in grmovje, moti le pogled na lesovje, nametano navzkriž. Klopic, kjer si lahko posedal v senci, ni več. Skratka, res je kaj videti.

 

Sprašujem: kdo je lastnik gozda, kdo in zakaj je odobril takšen način izsekavanja, kdo je debla kupil, kdo bo poskrbel za pospravilo vejevja in kdaj se bo to zgodilo, kdaj se bomo lahko sprehajali po lepem gozdiču (prav dobro se še spominjam, kakšen je bil za časa moje mladosti); sprašujem tudi, ali se kdaj kdo od pristojnih sprehodi skozi gozdič in njegovo okolico, ker bi lahko na licu mesta videl rezultat izsekave. Pričakujem odgovore.

 

Dodala bi še naslednje: če komu v Radovljici omeniš kakšen problem, dobiš odgovor, da ni denarja oziroma da ni pristojen (ali se ti pristojni oziroma nepristojni in dobro plačani ne morejo dogovoriti ob vseh možnostih komunikacije?). Ali ni cilj vseh nas stopiti skupaj, zagotoviti denar (ta se vedno najde, če so ljudje za to) in stvar urediti v veselje vseh.

 

Cvetka Pezdič,

Radovljica