Miro Petek, nekdanji novinar in od leta 2004 naprej poslanec SDS v državnem zboru

Čas je za umik "profesionalnih" Slovencev

Vodenje organizacij Slovencev na Koroškem morajo prevzeti mladi z novimi idejami in pogledi. Treba jim je dati priložnost, pravi predsednik komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek.

»Ker živim le dober kilometer od avstrijske meje, dobro poznam tudi prave, zagrizene ortodoksne koroške desničarske nacionaliste, ki so obremenjeni z dejstvom, da živijo na slovenski zemlji in še svojega jezika nimajo. Ko vidiš, kako se obnašajo do manjšine, spoznaš njihovo duhovno nebogljenost.«

Zadnjo sejo komisije ste zaprli za javnost. Ste to storili zaradi problemov, ki jih imajo politične organizacije Slovencev na Koroškem, ali je morda zunanji minister Samuel Žbogar, ki je bil pred tem v Avstriji, povedal kaj novega?

»Ne. Na zaprti seji smo se z ministroma Samuelom Žbogarjem in Boštjanom Žekšem pogovarjali, kako je s slovensko notifikacijo Avstrijske državne pogodbe. Naša komisija in odbor državnega zbora za zunanjo politiko, ki ga je takrat vodil sedanji evropski poslanec Ivo Vajgl, je 3. julija lani na skupni seji zadolžila vlado, da nam pripravi poročilo, kakšne so možnosti za notifikacijo in kaj je vlada na tem področju že naredila. Da je bil minister Žbogar dan pred tem na obisku v Avstriji, je bilo zgolj naključje. Pogovarjali smo se tudi o aktualnih razmerah v slovenski manjšini na Koroškem, še posebej po napovedi Narodnega sveta koroških Slovencev po razpustitvi.«

Voditelji Narodnega sveta so povedali, da je razpustitev protest zoper odločitev ministra dr. Boštjana Žekša o zmanjšanju pomoči političnim organizacijam Slovencem na Koroškem, ki zaradi prepirov niso sposobne nikakršnega medsebojnega dogovora. Je bila ministrova poteza prava?

»Pomembno je, da Slovenci v Avstriji in Italiji v celoti ne bodo dobili manj denarja kot v preteklosti, vendar o njegovi delitvi, še posebej na Koroškem, ne bodo več tako suvereno odločale krovne organizacije, ampak bo Slovenija financirala neposredno programe. To je dobro, saj se organizacije niso sposobne same dogovoriti o delitvi pomoči. Povedati moram, da Slovenija kljub gospodarski krizi in varčevanju doma ne zmanjšuje pomoči Slovencem v zamejstvu in po svetu, niti italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji. To sem med nedavnim obiskom v Rimu povedal tudi predsednikoma zunanjepolitičnih odborov obeh domov italijanskega parlamenta in jih opozoril na zmanjševanje pomoči slovenski manjšini v Italiji: letos za milijon, drugo leto pa za dva milijona evrov. Milijon evrov je za italijanski proračun toliko kot 20 tisoč evrov za slovenskega, zato gre pri tem le za dejanje, s katerim nekoga ponižaš in mu poveš, kdo je gospodar. V času Janševe vlade je Slovenija celo povečala financiranje italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, kar je med pogovorom z nami priznal tudi Lamberto Dini, predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanskega parlamenta.«

Bo ukrep Ljubljane učinkoval in streznil slovenske politike na Koroškem?

»Mislim, da je hotela naša vlada s šok terapijo doseči prav to in je morda tudi pričakovala reakcijo, za kakršno se je odločil Narodni svet. Kakšni so odnosi med slovenskimi politiki na Koroškem, pove primer našega zadnjega obiska na Dunaju. Na našem konzulatu v Celovcu so se najprej grdo skregali in se šele nato začeli pogovarjati, kako bomo ravnali na Dunaju. Tako ne gre več naprej. Nesporno je treba slovenske organizacije na Koroškem kadrovsko prevetriti in 'profesionalne Slovence', ki že desetletja živijo na račun manjšinskega posla, zamenjati z mlajšimi.«

Mladinske organizacije Slovencev na Koroškem po napovedi Narodnega sveta o razpustitvi predlagajo, naj enako storita še Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev.

»Reforma slovenskih organizacij je nujna. Njihove strukture so zastarele. Na priložnost čakajo mladi, v Celovcu, na Dunaju, v Gradcu ali v Ljubljani šolani ljudje z drugačnim pogledom in pristopom do slovenstva in manjšinske problematike. Oba sva slišala nagovor predstavnice mladih na proslavi 60-letnice Narodnega sveta v Celovcu, ki je okrcala tako desne kot leve politike in postavila temelje nove manjšinske politike. Za Slovenijo je bilo v teh razmerah zmanjšanje sredstev krovnim političnim organizacijam edini način, ki jih lahko prisili k razmišljanju o spremembah, pri čemer pa ni dovolj, da se ukine samo Narodni svet, vse drugo pa bi delovalo po starem. To bi bila katastrofa, saj je Narodni svet organizacija z odmevno manjšinsko politiko in z visoko narodno zavestjo, ki se ne pajdaši s koroškimi desničarji, in s podpredsednikom Rudijem Voukom, ki na avstrijskem ustavnem sodišču uspeva s pritožbami glede dvojezičnih krajevnih napisov.«

Kako naj se po vašem mnenju organizira slovenska manjšina na Koroškem? Del politike, predvsem Narodni svet, zagovarja enotno organizacijo, Zveza in Skupnost pa trdita, da bi taka organizacija uničila pluralnost in naj zato ostane tako, kot je, le sodelovanje naj se okrepi.

»Saj imamo tudi v Sloveniji državni zbor kot najvišje zakonodajno telo, pa z njim nismo uničili politične pluralnosti. Dogovoriti bi se morali za koncept demokratičnega zastopstva, v katerem bi lahko vsak ohranil svoje ideološke, zgodovinske in druge posebnosti, ki so realnost. Na Koroškem so že deset in več let znani predlogi, kako naj slovenska manjšina izvoli svoje vodilne strukture, ki bodo verodostojen sogovornik slovenskim oblastem ter deželnim in zveznim oblastem v Avstriji, ki se ne bodo mogle več izgovarjati na slovensko neenotnost in na neverodostojnost zastopstva. Na seji naše komisije 8. aprila bomo predstavnike manjšine vprašali za njihove predloge o primernejši organiziranosti, saj Slovenija sedanjih razmer ne namerava več podpirati. Komisija bo na eni od prihodnjih sej zahtevala poročilo o porabi denarja, ki ga na javnih razpisih dajemo manjšinam v vseh državah, tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Ker naše računsko sodišče zunaj Slovenije nima pristojnosti, mora to narediti urad.«

Opozorilo podpisnicam državne pogodbe

Slovenski politiki doma in v zamejstvu očitajo, da od držav, v katerih živijo Slovenci, preveč bojazljivo zahteva spoštovanje njihovih pravic in da pogosto ne ve, kaj naj počne z manjšinami.

»Tudi sam mislim, da bo morala slovenska politika spremeniti strategijo in retoriko do držav, v katerih pravice Slovencev niso spoštovane. Tu z diplomatskim leporečjem ne bo šlo več. Zaradi razmer, v katerih živijo Slovenci na Koroškem, smo na zadnji seji naše komisije in odbora državnega zbora za zunanjo politiko sklenili, da mora Slovenija do 15. maja, ko bo minilo 55 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, obvestiti podpisnice te pogodbe o avstrijskem nespoštovanju določil 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa pravice Slovencev na Koroškem. To je prvi korak k internacionalizaciji problema. Naslednji koraki so lahko opozorilo Organizaciji združenih narodov, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu Evrope. Prepričan sem, da bo lahko Slovenija tudi z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki daje veliko pozornost zaščiti manjšin, uspela še bolj zaščititi svoje manjšine. Evropa se zaveda tega problema, saj je dobrih 7 odstotkov državljanov Evropske unije pripadnikov avtohtonih manjšin, nadaljnjih 8 odstotkov pa jih je tako imenovanih 'priseljenih' manjšincev. Skupno lahko kar 15 odstotkov državljanov Evrope štejemo med manjšine.«

Z notifikacijo Avstrijske državne pogodbe se Slovenija še naprej obotavlja.

»Ne vem, zakaj vlada tega ne stori, saj je razlago zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je po vrnitvi iz Avstrije dejal, da je Slovenija avtomatično naslednica državne pogodbe, Dunaj takoj zanikal. Odlašanje z notifikacijo me čudi še posebej zato, ker sta pravna svetovalca ministrstva za zunanje zadeve dr. Mirjam Škrk in dr. Borut Bohte kot ugledna mednarodna pravnika že leta 1997 v obsežni strokovni razpravi napisala, da bi morala Slovenija notificirati pogodbo, ki je s 7. členom pravni temelj avstrijske države. Slovenija ima pravico, da kot enakopravna in priznana država, ki je v samo dvajsetih letih obstoja vstopila v Evropsko unijo in ji predsedovala, sprejela evro in na vseh področjih napredovala, zahteva od Avstrije in drugih držav spoštovanje pravic svojih manjšin. Obljubam Avstrije, da bo ob letošnji 55-letnici državne pogodbe in ob 90-letnici plebiscita rešila probleme slovenske manjšine, kot podobnim obljubam Italije, ne verjamem. Zato mora biti sedaj zaščita naših manjšin glavna naloga slovenske zunanje politike.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Odlični turistični projekti

Dijaki Srednje šole Jesenice so pripravili dve izvrstni raziskovalni nalogi s področja turizma. Njihove zamisli bi lahko hitro zaživele v praksi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 7. december 2015 / 13:47

Kordež: o poslu odločal sam

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je na glavni obravnavi odškodninske tožbe Merkurja v stečaju zoper nekdanje vodstvo zatrdil, da je o sporni prodaji trgovskega centra na Primskovem v Kr...

Slovenija / ponedeljek, 7. december 2015 / 13:47

Osemdeset let Valentina Omana

Eden od najbolj znanih koroških slikarjev sedanjega časa, koroški Slovenec Valentin Oman bo v ponedeljek, 14. decembra, star 80 let. Njemu v čast so v Koroškem muzeju modernih umetnosti v Celovcu o...

GG Plus / ponedeljek, 7. december 2015 / 13:45

Mlada direktorica v »moški« branži

Mateja Vodičar, nominiranka za obrtnico leta, je direktorica v podjetju, kjer izdelujejo filtre. Nadaljuje družinsko tradicijo, s katero sta leta 1990 začela njena starša. Kot pravi, je bilo kar priča...

Nasveti / ponedeljek, 7. december 2015 / 13:44

K Bertu in njegovim pupam

Po Goriških brdih s kolesom (290 m) – Berto in njegove pupe nas trikrat tedensko dodobra nasmejijo v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Kako pa je videti Gredič takrat, ko jih ni doma? Pa pojdimo koles...

Razvedrilo / ponedeljek, 7. december 2015 / 13:42

Sončki dobrote

V Železnikih so že sedmič posijali Sončki dobrote – tokrat za pomoč družini Žaberl pri nakupu invalidskega dvigala in dobrodelno akcijo na Andamanskih otokih.