Samosvoja nadrealistična pisava

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja Štefana Planinca. Samosvoj likovni izraz enega izmed redkih slovenskih nadrealistov.

Dve osrednji kranjski galeriji sta te dni v znamenju sodelovanja s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Namreč v Galeriji Mestne hiše razstavlja zamejski umetnik Gustav Januš, čigar razstava je bila preseljena iz slovenjegraške galerije (več o tem v sosednjem članku), v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost (GPN) pa so na ogled dela akademskega slikarja Štefana Planinca, med katerimi je predvsem platna večjih formatov tokrat iz svojega fonda posodila prav Koroška galerija likovnih umetnosti. Planinc je namreč leta 2005 tej galeriji podaril 135 slik, 271 del na papirju in 40 ilustracij. Nekaj likovnih del iz donacije je tudi del stalne zbirke v tej osrednji slovenjegraški galeriji.

»Slovenci z različnimi –izmi, ki so se razvijali v začetku 20. stoletja, v likovni umetnosti nismo imeli prave sreče. Do druge svetovne vojne se je od moderne umetnosti pri nas razvil le ekspresionizem, veliko slabše pa nadrealizem. Lahko bi celo rekli, da med slovenskimi likovnimi umetniki najdemo le tri omembe vredne nadrealiste, vsakega iz druge generacije. V predvojnem času je to bil Stane Kregar, od petdesetih let naprej današnji razstavljavec Štefan Planinc, v mlajši generaciji pa je to Marko Jakše,« je v uvodnem nagovoru k razstavi povedal umetniški kritik galerije dr. Lev Menaše in dodal, da je med omenjenimi tremi zelo malo skupnih točk, bržkone je ta ena sama, ki pa je popolnoma sproščena domišljija, ki narekuje umetnost brez kakršnihkoli omejitev.

Tokrat je v Galeriji Prešernovih nagrajencev na ogled skoraj celoten Planinčev opus, od ilustracij iz zgodnjih petdesetih let preteklega stoletja do risb, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. Nekatere izmed njih so bile lani prvič razstavljene na razstavi sodobne risbe v Moderni galeriji. »Velik del razstave obsega dela iz slikarjeve osebne zbirke. Predvsem so to manjša likovna dela, risbe, dela na papirju v mešani tehniki, medtem ko so platna večjih formatov večinoma izposojena iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu,« je povedala umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar, nekdanja direktorica Koroške galerije, tokrat pa posrednica pri pripravi del za razstavo.

Prvič so na ogled nekatere črno-bele tuš risbe, je pa na ogled tudi veliko risb mešane tehnike, med katerimi mnoge doslej še niso bile predstavljene. Kot je še dodal Menaše, Planinčev risarski način temelji na klasični trdi viktorijanski risbi, predvsem pa pri njem govorijo likovna dela kot celota. Planinc je vedno ustvarjal v svoji razpoznavni likovni govorici, ki nikoli ni bila povsem podrejena strogi nadrealistični formi. Po besedah Zlatarjeve Planinc pri 85 letih še vedno veliko ustvarja. Predvsem so to risbe s tušem, ki se jim posveča tudi po štiri ure na dan. Nekoliko pa je opustil slikanje platen, saj je zanj večurno stanje ob slikarskem stojalu zelo naporno.