Kmetije so točkovali

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 25. marec 2010 / 06:00

Letos je izravnalno plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost sestavljeno iz fiksnega in variabilnega dela, pri tem pa je spremenljivi del odvisen od števila točk, ki ga je prejela posamezna kmetija. S tem so dosegli večje razlike med plačili.

Kranj - Kmetije, ki ležijo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), so v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije upravičene do izravnalnega plačila. Že doslej je bilo plačilo različno glede na to, ali je bila kmetija uvrščena med gorsko višinske, strme, kraške, gričevnato hribovite ali druge kmetije z različnimi neugodnimi pogoji, letos so razlike tudi znotraj posamezne skupine kmetij. Razlike izhajajo iz točkovanja kmetij, pri katerem so upoštevali lastnosti tal, nadmorsko višino, nagib, velikost, posebne omejitve, korekcijo paše zaradi nagiba … Metodologijo za točkovanje so izdelali na Kmetijskem inštitutu Slovenije, število točk za posamezno kmetijo so na podlagi avtomatiziranega postopka izračunali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izračun pa se samodejno posodobi ob vsaki morebitni spremembi Gerka – grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev. Kot so ob tem povedali na kmetijskem ministrstvu, so se kmetje s številom točk najprej seznanili na spletni strani ministrstva in potlej v delno izpolnjenem obrazcu (predtisku) vloge za zbirna plačila, ki so ga prejeli ob koncu februarja. Več kmetov se je potlej glede izračuna točk obrnilo na ministrstvo, večina pritožb oz. vprašanj pa je bila posledica nepoznavanja sistema točkovanja. Ker so na ministrstvu pri točkovanju uporabili zgolj podatke iz uradnih evidenc, pritožbeni postopek ni predviden, natančno pa spremljajo odzive in predloge kmetov, kmetijskih svetovalcev in kmetijsko gozdarske zbornice.

S točkovanjem so največ pridobile kmetije, ki po starem sistemu razvrščanja sodijo med »druge kmetije« z različnimi neugodnimi pogoji, ter »osnovne kmetije«, ki po elaboratu iz leta 2003 niso uvrščene med območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, zemljišča pa imajo na takem območju. Te kmetije so doslej prejemale 25 evrov na hektar, plačilo pa je bilo v številnih primerih podcenjeno, glede na dejanske pridelovalne razmere. V vseh drugih skupinah – gorsko višinske, strme, kraške in gričevnato hribovite kmetije pa je približno trideset odstotkov kmetij, ki bodo letos prejele do devetdeset odstotkov višine lanskega plačila. Če smo še natančnejši: 3,5 odstotka kmetij na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost bo prejelo od 51 do 75 odstotkov višine lanskega plačila, 18,8 odstotka kmetij od 76 do 90 odstotkov, 23,5 odstotka kmetij od 91 do 110 odstotkov, 13,5 odstotka kmetij od 111 do 125 odstotkov, 10,7 odstotka kmetij od 126 do 150 odstotkov in trideset odstotkov kmetij več kot 150 odstotkov višine lanskega plačila.

Letos je višina izravnalnega plačila sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela v razmerju 55 proti 45. Fiksni del za gorsko višinske kmetije in planine znaša 114,45 evra na hektar, za strme kmetije 85,69 evra, za kraške 99,18 evra, za gričevnato hribovite 70,49 evra, za »druge kmetije« 34,43 evra in za »osnovne kmetije« 13,66 evra za hektar, variabilni del za posamezno kmetijo pa je zmnožek števila točk, deleža v celotnem plačilu (0,45) in vrednosti točke, ki znaša 0,43 evra. Fiksni del se bo do leta 2013 znižal na štirideset odstotkov celotnega plačila, variabilni del pa se bo temu primerno zvišal na šestdeset odstotkov.

V kmetijsko gozdarski zbornici se ne strinjajo z razmerjem med fiksnim in variabilnim delom in so že sredi februarja predlagali kmetijskemu ministrstvu za letos razmerje 70 proti 30 v korist fiksnega dela, v prihodnjih letih (do leta 2014) pa postopno desetodstotno zmanjševanje fiksnega dela. Kmetom bi po mnenju zbornice morali omogočiti pritožbo na točkovanje, vključiti med območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje tudi kmetije, ki imajo višje pridelovalne stroške zaradi plitvih tal, varstva vodnih virov in obvodnih pasov, in v pogajanjih zagotoviti izravnalna plačila tudi za kmetije, ki formalno ne sodijo na območja z omejenimi dejavniki, vendar bi se glede na število točk dejansko uvrstile mednja.