Večernice na železniški postaji

Besedilo: Marjeta Žebovec
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 22. marec 2010 / 06:00

KIS postaja Otoče - Brezje vsak prvi petek v mesecu organizira prireditve iz cikla Slovenske večernice.

»Slovenske večernice bodo predstavljale skoraj pozabljene preproste in poučne zgodbe, ki so jih polno stoletje v časih brez TV in interneta pod večer prebirali v vseh slovenskih družinah. Nekatere bodo v ponatisu izšle v knjižni zbirki PKD, najavljamo pa tudi vsakoleten literarni razpis za nove večernice,« je o namenu in bistvu serije prireditev povedal predsednik društva in organizator prireditev Slavko Mežek.

V prenovljeni čakalnici opuščene železniške postaje v Otočah, ki jo je lani najela Ustanova Poti kulturne dediščine – PKD Slovenija, so bile že tri prireditve iz tega cikla: prva je imela naslov Prešerni dan kulture in so jo pripravili ob odprtju prenovljene čakalnice decembra lani, na drugi je bil v februarju predstavljen pisatelj in duhovnik Janez Jalen, ki je zadnja leta svojega življenja preživel kot župnik v Ljubnem, soupravljal pa je tudi župnijo Dobrava. Marjeta Žebovec je predstavila njegovo življenje in delo: ne le biografskih dejstev, ampak tudi marsikatero anekdoto, saj je bil zelo duhovit človek; pripravila je tudi fotografije za spremljevalno projekcijo. Nekaj njegovih besedil, ki so dopolnjevala povedano, so prebrali recitatorji, večer pa je popestrila še mlada citrarka. Poslušalci so napolnili dvorano, razpoloženje je bilo prijetno: prostor, zgrajen za potrebe romarjev, ki se z vlakom pripeljejo do Otoč in potem poromajo na Brezje, je zaživel za nov namen. Tretji večer je bil posvečen Jakobu Aljažu, ki je bil devet let župnik na Dobravi, preden je bil nastavljen na Dovjem. Organizator Slavko Mežek je v goste povabil še več sodelujočih: Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža Medvode pod vodstvom Katarine Žebovec, predstavnike Dobrave in Dovjega, med njimi tudi predsednika KS Dobrava Petra Urbanijo, prejšnjega dovškega župnika, Aljaževega naslednika Franceta Urbanijo, in Aljaževega soseda iz Zavrha Tomaža Misa. Začeti je bilo seveda treba s pesmijo Triglav, ki je bila nekakšen uvod v pripoved o življenju in delu Jakoba Aljaža – tudi v njegovem življenju se je zgodilo veliko zanimivega in marsikaj smešnega. Zlasti pripoved Franceta Urbanije je pritegnila veliko pozornosti in sprožila precej smeha. Poslušalci so hvaležno sprejemali tako pesmi kot pripovedovanje. Predstavljena je bila tudi knjižica – planinski vodnik Aljaževa pot od doma do doma, za kar si zelo prizadevajo prav Misovi iz Zavrha.