Višja nadomestila, manjše odpravnine, več štipendij

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. marec 2010 / 06:00

Ministrstvo za delo s številnimi spremembami napoveduje velike socialne reforme, ki bodo zadevale predvsem delavce in mlade.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi minister Ivan Svetlik, je prejšnji petek predstavilo in v javno obravnavo ponudilo sklop (sprememb) zakonov, ki bodo dodobra spremenile ureditev trga dela. Govorimo lahko celo o velikih socialnih reformah, ki so že naletele na odziv sindikatov, študentov in dijakov. »Ključni cilj nove zakonodaje je preprečiti nadaljnjo segmentacijo trga dela in krepiti varno prožnost. V preteklih letih se je namreč zgodilo, da je zakonodaja dobro ščitila zaposlene za nedoločen čas, po drugi strani pa je stopnja zaščite drugih zaposlenih prenizka. Tem bomo zagotovili več varnosti,« o predlogu sprememb pravi minister Svetlik.

Na ta način naj bi zagotovili pravico do dela in ne izključno zaposlitve in dela pri istem delodajalcu. »V praksi se pogosto dogaja, da delodajalci, ki se znajdejo v težavah, nimajo dovolj denarja za izplačilo odpravnin – kar posledično lahko pomeni stečaj podjetja, delavci pa prav tako ne dobijo denarja, do katerega so upravičeni,« pravi minister. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) bodo potekale v dveh korakih. Kratkoročne spremembe gredo predvsem v dobro delodajalcev, saj se skrajšujejo odpovedni roki: s 150 na 90 dni (za 25 let dela pri delodajalcu) in s 75 na 60 dni (za 15 let dela pri delodajalcu), tudi odpravnine naj bi se znižale za petino. Delodajalec bo po novem delavcu dolžan izplačati odpravnino v višini petine osnove za vsako leto dela.

Ministrstvo je hkrati pripravilo tudi nov Zakon o urejanju trga dela, s katerim zvišuje nadomestila za primer brezposelnosti (prve tri mesece 80 odstotkov plače, prej 70 odstotkov) in širi krog upravičencev na vse, ki so bili zaposleni vsaj devet mesecev v zadnjih dveh letih (do sedaj 12 mesecev v zadnjem letu in pol). V tem zakonu je še nekaj drugih novosti, med njimi so tudi večje stimulacije brezposelnih, saj bodo lahko tudi v primeru zaposlitve za krajši delovni čas (in zaslužkom do 200 evrov) ohranili denarno nadomestilo za brezposelnost. O obeh novih zakonih naj bi Vlada odločala konec maja letos.

»Aktualna gospodarska in finančna kriza, ki je povzročila velik porast brezposelnosti v Sloveniji, je jasno pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti številnim ne zagotavlja zadostne varnosti ob izgubi zaposlitve. Pri tem izstopajo predvsem mladi, ki po sedanji zakonodaji ne izpolnijo vstopnega pogoja za pridobitev denarnega nadomestila,« minister Ivan Svetlik utemeljuje novosti zakona.

Materialni položaj dijakov naj bi izboljšali in ne obratno

Prav mladi oziroma študentje pa ostro nasprotujejo drugim novostim: uvedbi t. i. malega dela, ukinitvi štipendij za mlade do 18. leta, pa tudi napovedanemu delnemu plačilu dijaške prehrane. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da želijo z uvedbo malega dela vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje ščitil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa ohranil pozitivne strani trenutne ureditve študentskega dela.

»Enake možnosti za opravljanje tovrstnih občasnih in priložnostih del želimo omogočiti tudi upokojencem in brezposelnim osebam. Z malim delom bodo brezposelni ohranili stik s trgom dela in delovne navade tudi v času, ko ostanejo brez redne zaposlitve, delodajalci pa jih bodo lahko na tak način tudi preizkusili in jim kasneje ponudili redno zaposlitev,« predlog pojasnjujejo na ministrstvu. Upokojenci si bodo na ta način nekoliko popravili pokojnino in hkrati ohranjali delovne in psihofizične sposobnosti, prihodek iz tega naslova pa ne bo vplival na pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja.

»Ne želimo ukiniti študentskega dela, ampak ga preoblikovati z namenom, da bi zaščitili pravice dijakov in študentov, ki ob študiju delajo. Na ta način jim bomo zagotovili varnost na trgu dela in ohranili pozitivne strani trenutne ureditve,« pravi minister Svetlik. Vse oblike dela dijakov, študentov, upokojencev in brezposelnih naj bi po novem vključili v mehanizem podpore socialnim blagajnam, kar bodo omogočili z večjim številom štipendij, hkrati pa se bo takšno delo štelo v delovne izkušnje in delovno dobo. Malo delo naj bi bilo časovno omejeno na največ 14 ur na teden oziroma 672 ur na leto, plačilo pa omejeno z višino letne minimalne plače. Po drugi strani pa naj bi bila (kot ugibajo nekateri) davčna obremenitev takšnega dela dvakrat višja od sedanjega študentskega dela.

Po predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bodo do štipendije upravičeni vsi šolajoči se nad 18. letom, do polnoletnosti pa bodo dijaki uveljavljali pravico do otroškega dodatka, do subvencije malice, do subvencij prevoza, do subvencij nastanitve v dijaških domovih in preko družine tudi do denarne socialne pomoči. Ta bo višja, saj se osnovni znesek povečuje z 226 na 288 evrov, za vsakega otroka pa se ta pomoč še poveča s sedanjih 68 na 202 evra. Dijaki bodo lahko, ne glede na starost, še vedno kandidirali za Zoisove in kadrovske štipendije.

Po 18. letu starosti bodo dijaki in študentje upravičeni do državnih štipendij, pri čemer bo cenzus za pridobitev državne štipendije bistveno bolj ugoden kot doslej. Po predlogu naj bi bil po novem cenzus za pridobitev štipendije 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana mesečno ali približno 600 evrov (prej od 371 do 400 evrov). »Ocenjujemo, da bo po novem cenzusu prejemalo državno štipendijo dobrih 18 tisoč dijakov in skoraj 25 tisoč študentov. Vseh prejemnikov državnih štipendij skupaj bi torej bilo 43 tisoč (in bodo tudi višje kot doslej), razen teh pa še do 15 tisoč prejemnikov Zoisovih in kadrovskih štipendij,« pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da želijo z večjim poudarkom na individualno usmerjenem prejemku (štipendiji) mlade spodbujati k samostojnosti in odgovornosti in hitrejšemu osamosvajanju.

Z višjimi štipendijami in bolj ugodnim cenzusom za njihovo pridobitev naj bi omogočili študij čim širšemu krogu mladih, kar bo prispevalo k bolj enakemu dostopu do šolanja ne glede na družinski izvor oziroma materialni položaj družine in omogočalo boljšo medgeneracijsko mobilnost. Na ministrstvu tudi pričakujejo, da bodo mlade z vsemi naštetimi ukrepi spodbudili k hitrejšemu zaključku šolanja. Dijake pa zelo žuli tudi napovedana ukinitev brezplačne malice v šoli. Šolski minister Igor Lukšič pravi, da bo sprememba pravičneje uredila prehrano v osnovnih in srednjih šolah: »Za manj premožne bo prehrana ostala brezplačna (približno 26 odstotkov dijakov), petina bo morala plačati 16 evrov, drugi po osem evrov na mesec.« Na ta način naj bi gradili odgovornejši odnos do hrane, minister dodaja, da bodo odslej pripravljali zgolj zdrave obroke.