Narečja v pesmi in besedi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. marec 2010 / 06:00

Nedeljska osrednja pevska prireditev Slovencev na Koroškem Koroška poje, ki jo je v celovškem Domu glasbe organizirala Krščanska kulturna zveza, je bila nekaj posebnega.

Njeno geslo je bilo »Naša narečja v pesmi in besedi«. Koroška je namreč dežela, kjer ima »vsaka vas svoj glas« in kjer se od Zilje do Podjune prepletajo številna narečja. Predsednik Krščanske kulturne zveze na Koroškem dr. Janko Zerzer je spomnil na besede slovenskega poslanca v deželnem svetu Furlanije in Julijske Krajine v Italiji Igorja Gabrovca, da »narečja niso stvar zaostalosti, temveč kažejo na naše korenine, na družinske tradicije, na kulturne prvine nekega teritorija, ki barvito ponazarjajo vsestransko raznolikost prostora. Zaradi tega so narečja zakladnica, iz katere lahko črpamo moč za obnovo in utrjevanje kulturne in narodne identitete«. Letošnje koroško prepevanje ni bilo samo kulturna prireditev, ampak tudi izraz spoštovanja domače govorice in domače pesmi. Na vabilo za prireditev je organizator napisal misel iz govora nadzornika za dvojezično šolstvo na Koroškem dr. Teodorja Domeja na osrednji Prešernovi proslavi v Celovcu, v katerem je opozoril na dramatično upadanje znanja slovenščine med mladimi: »Ljubeče se posvetite svojim otrokom in vnukom. Vzemite jih v naročje in govorite z njimi v svojem jeziku.« Marsikateri Korošec slovenskih korenin ima danes slabo vest, ker zatajevanega maternega jezika ni naučil svojih otrok in vnukov. Zaradi različnih razlogov, tudi zaradi strahu pred izgubo službe in poniževanjem v časih hudega pogroma nad slovenščino.

Pesmi na koncertu so »pokrile« celotno območje dvojezične Koroške. Peli so moški pevski zbor Vres iz Prevalj, Rapatz Quintett iz Krčanj/Greutschach v bližini Djekš/Diex, moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, Rožanski muzikanti, Vaščani pojo iz Zgornje vesce/Oberdoerfel pri Bilčovsu/Ludmansdorf, pevska skupina Didldumdaj iz Rožeka/Rosegg, Quintett Kartnitzen iz Krnice/Karnitzen v Ziljski dolini in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Program so povezovali Franc Kuežnik in Pliberka, Alex Schuster iz Rožeka in Urban Popotnig iz Bistrice v Ziljski dolini. Franc Kuežnik je »mornjal« po pliberško, Alex Schuster je »marnjeval« po rožansko, Urban Popotnig pa je »žabaril« po ziljsko.