Pomlad prihaja tudi za avtomobile

Preobuvanje v letne pnevmatike, temeljito pranje karoserije in pregled vitalnih delov so najnujnejša opravila za brezhibnost po koncu zime.

Kupi snega ob cestah se počasi talijo in temperature nad ničlo najavljajo skorajšnji prihod pomladi. Sredi marca ali v začetku aprila je pravi čas za pripravo avtomobilov na letne vozne razmere. Malo verjetno je, da bo takrat na cestah še sneg, saj se temperature običajno že dvignejo tudi do 15 ali celo več stopinj Celzija. Prometni zakon predvideva, da je s 15. marcem konec obdobja, ko je treba uporabljati zimske pnevmatike. Nekateri vozniki se odločijo, da spomladi ne bodo zamenjali pnevmatik in tudi v letnem času uporabljajo zimske, kar pa ni najbolj priporočljivo. Zmes, iz katerih so zimske pnevmatike, namreč na segretem asfaltu ne more zagotavljati dovolj oprijemljivosti, poleg tega se pnevmatike lahko hitreje izrabijo, oziroma običajno kar uničijo, saj zaradi dodatkov, ki ohranjajo elastičnost pri nižjih temperaturah, letnim voznim razmeram enostavno niso kos. So tudi glasnejše in zato manj udobne za vožnjo. Predvsem pri večjih in močnejših avtomobilih se vse bolj uveljavlja polnjenje s posebnim plinom, ki se ob naraščajočih temperaturah ne razteza, zato se v pnevmatikah ohranja enak tlak in njihove lastnosti se ne spreminjajo.

Novejši avtomobili sicer ne zahtevajo toliko servisnih posegov kot starejši, vseeno pa ni napak, če na začetku pomladi poskrbimo za nekoliko podrobnejši pregled, nenazadnje tudi zato, ker pred poletnimi počitnicami za pripravo pogosto zmanjka časa. Običajno pozimi skoraj ne odpiramo pokrova motorja, razen ko je treba doliti tekočino za pranje stekel ali odpove akumulator. Priporočljivo je temeljito pranje karoserije in podvozja, morda tudi motornega prostora, saj so predvsem na skritih predelih ostanki soli in umazanije. Tisti, ki so bolj pozorni na zunanji videz, se pogosto odločajo tudi za poliranje, kar je dobro predvsem za zaščito laka, prav tako je priporočljivo namazati tesnila vrat in druge gumijaste dele, da obdržijo prožnost. Tudi v avtomobilski industriji se vse bolj uvaja nanotehnologija in nekateri avtomobilski proizvajalci lakom, s katerimi prekrivajo avtomobilsko pločevino, že dodajajo prostim očesom nevidne delce, ki ščitijo barvo pred umazanijo in poškodbami. Nanotehnologija deluje na ravni velikosti atomov in molekul, kjer delci že spreminjajo svoje lastnosti in se sprimejo s površino, na katero se nanašajo. Ta lastnost omogoča, da se površine čistijo same; na primer, na steklu dež sam odplakne večji del umazanije. Mreža silicijevih nano delcev ima tudi visoko odpornost na mehansko delovanje. Avtomobilski lak z nano delci je bistveno obstojnejši in občutno manj občutljiv na praske. Tehnologijo pranja z nano delci že uporabljajo tudi nekatere slovenske avtopralnice. Hkrati, ko temeljito očistijo pločevino, se nano delci sprimejo s podlago, zato je avtomobil precej manj umazan, hkrati pa dobro zaščiten pred udarci kamenčkov in drugih manjših predmetov. V zadnjem času se uveljavljajo tudi zaščitni premazi z nano delci, ki preprečujejo, da bi se mrčes in umazanija prijela na lak. Takšen premaz običajno ščiti lak vsaj leto dni, nato ga je treba znova nanesti.

Med vitalnimi deli je vsekakor priporočljivo pregledati zavorne obloge, saj se med njimi in zavornim kolutom rad nabere pesek in to lahko povzroči težave, na primer pokajoči zvok, ki prestraši voznike. Običajno ni nič hujšega, zavorne obloge je treba sprati in namazati gibljive dele zavornega sistema, seveda je najbolje sneti kolesa in to je najbolj enostavno ob menjavi pnevmatik.

Tudi brisalci so imeli pozimi več dela, kot je običajno. Če so samo nekajkrat brisali po zaledeneli šipi, smo metlicam naredili veliko škode in lahko so tako izrabljene, da bodo kmalu začele puščati sledove. V prvem delu pomladi se nam morda obeta nekaj več deževnega vremena in dobra vidljivost je ključna za varno vožnjo. Enako velja tudi za luči, ob pregledu žarnic ni odveč, če pogled usmerimo tudi v notranjost svetlobnih teles in pogledamo, ali se je morda v katerem nabrala vlaga, ki sčasoma poskrbi za slabšo in neustrezno svetilnost.