Poslej tudi ´domača´ biološka zdravila

V farmacevtski družbi Lek, članici skupine Sandoz, so odprli nov obrat za proizvodnjo tehnološko zahtevnih biofarmacevtskih učinkovin.

Mengeš – V torek so v Lekovi tovarni zdravil slovesno simbolično odprli nov proizvodni obrat za modificirane proteine druge generacije, ki predstavljajo izboljšano obliko bioloških zdravil. »Biološka zdravila, ki postajajo nepogrešljiv del sodobnega zdravljenja, so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja draga. Podobna biološka zdravila, kjer je Sandoz pionir v svetu, omogočajo, da so ta ključna zdravila dostopna več ljudem. Še posebej smo ponosni, da so vsa tri Sandozova podobna biološka zdravila (rekombinirani rastni hormon somatropin, epoetin za zdravljenje slabokrvnosti in onkološko zdravilo filgrastim) dostopna tudi bolnikom v Sloveniji in naša prizadevanja v biofarmacevtiki bodo vplivala tudi na vzdržnost zdravstvenega sistema,« je na odprtju poudaril član uprave Leka Zvonko Bogdanovski.

Največja tuja vlaganja

Kot je znano, je slovensko tovarno zdravil Lek (danes ima okoli 2400 zaposlenih) pred osmimi leti prevzela družba Sandoz, divizija skupine Novartis s sedežem v Švici, vodilna družba za generična zdravila v svetu, ki ponuja širok izbor kakovostnih, cenovno dostopnih zdravil, ki niso več zaščitena s patenti. Novartis in Sandoz sta v sedmih letih za vse naložbe v Sloveniji namenila okrog devetsto milijonov evrov in sta s tem največja tuja vlagatelja v naši državi. V razvoj biofarmacevtike je Sandoz doslej vložil 45 milijonov evrov. Po odprtju proizvodnega obrata za rekombinatorno tehnologijo leta 2004, razvojnega centra biofarmacevtike leta 2007 je Lek lani dobil tudi regulatorno odobritev za proizvodnjo učinkovine epoetin alfa v Mengšu. Novi obrat s 430 kvadratnimi metri površine je stal 3,74 milijona ameriških dolarjev. Dodajmo, da v Mengšu proizvajajo le učinkovine, ki jih nato v Avstriji in Nemčiji napolnijo v embalažo (kot so na primer injekcije) ter zapakirajo.

Priznanje slovenskemu znanju

Razvoj centra biofarmacevtike v Leku, ki je eden od treh v Sandozu, je vsekakor tudi velika potrditev za naše strokovnjake. V centru dela prek 150 strokovnjakov, med njimi 33 doktorjev znanosti in šest magistrov znanosti, povprečna starost delavcev centra pa je 35 let. Kot del globalne farmacevtske družbe imajo neprecenljivo možnost delati doma in hkrati pridobivati znanje in izkušnje po svetu. Ker potrebe po bioloških zdravilih na svetovnem trgu nenehno rastejo, ima Lek in s tem Slovenija z najsodobnejšo tehnologijo in vrhunskim znanjem izjemne možnosti za nadaljnji razvoj. »Razvoj in proizvodnja biofarmacevtskih zdravil sta izjemno zapletena in polna izzivov in z izjemnim naborom novih izdelkov v razvoju sta Sandoz in Novartis odločena tudi v prihodnje igrati vodilno vlogo pri podobnih bioloških zdravilih,« je poudaril direktor biofarmacevtike v Sandozu Ameet Mallik.

Cenejša zdravila so dostopnejša

Podobna biološka zdravila so, kot smo slišali na odprtju, od dvajset do trideset odstotkov cenejša od originalnih in zato dostopnejša. Po oceni Evropskega združenja za generična zdravila (EGMA) naj bi javni zdravstveni sistem v Evropi pri nadomestitvi samo petih bioloških zdravil, ki jim poteče patent, letno prihranil kar 1,6 milijarde evrov. Na odprtju je bil zato navdušen tudi slovenski minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je 23. februar tudi zaradi dosežka Leka označil kot pomemben dan: »Ostanite center odličnosti, Slovenija vam bo za to hvaležna! Za nas je vsaka cena zdravil previsoka, za farmacijo vsaka prenizka, a smo s Sandozom vedno našli skupna stališča, ki pomagajo ohranjati finančno vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema.«