Za mrzlimi stenami je še življenje

Od štirinajstega januarja so stanovalci Delavske 26 v Kranju brez elektrike. Pišemo o nekdanjem Tekstilindusovem samskem domu, ki so ga pred petnajstimi leti na javni dražbi prodali zasebniku. Večina stanovalcev se je odselila, nekaj jih je ostalo. Za te naj bi tudi na občini pomagali iskati stanovanjsko rešitev.

Stanovanjski blok na Delavski 26 v Stražišču pri Kranju je dotrajan, propada. Večina stanovalcev, leta 1996 jih je bilo 357, se je do danes izselila, peščica jih je ostala. Ti, ki so ostali, pripovedujejo, da nimajo kam, da nimajo denarja za drage najemnine drugod in da si zaslužijo pomoč kranjske občine pri reševanju njihove stanovanjske stiske. Štiričlanska družina iz tega bloka, mama naj bi imela tudi težave z zdravjem, je na primer šele sedemindvajseta na lestvici za neprofitno občinsko stanovanje s pripadajočo kvadraturo. Poleg te družine naj bi po neuradnih podatkih na Delavski 26 prebivali še materi samohranilki in šest samskih. Pa sploh ne bivajo v stanovanjih, to pravzaprav nikdar niso bila, ampak v sobah v velikosti dvanajstih kvadratnih metrov, ki zaradi razsute notranjosti niso več primerne niti za bivanje v sili. Lastnik objekta Janez Janša iz podjetja InfoHip ima odločbo, s katero lahko še zadnje stanovalce kadarkoli izseli, kranjski podžupan Igor Velov pa pravi, da je lastnika prosil za potrpežljivost in da stanovalcem, pred dvema letoma jih je bilo še več, poskuša pomagati, kakor se le da. V primeru Delavske 26 gre za začarani socialni kotel, ki vre že petnajst let in za katerega je še najtežje presoditi, kdo ga je najbolj podžgal.

A prav nič vroče ni danes stanovalcem, ki še živijo v bloku in ki se, kot pravijo, v teh časih sami ne znajdejo več dobro. Od štirinajstega januarja so tudi brez elektrike. »V objektu Delavska 26 sta bili dve merilni mesti, plačnik porabljene električne energije je podjetje InfoHip. Merilni mesti smo odklopili, skupni dolg pa znaša 16.157,23 evrov,« je sporočil Leopold Zupan, vodja Službe za uporabnike omrežja pri Elektro Gorenjska. Dolg za porabo električne energije, pa ta odklop ni prvi, se je nabral v več letih. Treba je tudi povedati, da so nekateri stanovalci v preteklosti redno plačevali stroške energije in tudi komunale, nekateri pa ne. Da so nekateri plačevali tudi najemnino lastniku objekta, nekateri pa ne. Pošteni so torej nastradali tudi zaradi neplačnikov.

Spori ostri kot britev

Pišemo o nekdanjem Tekstilindusovem samskem domu, v katerega so se naselile delavske družine. Ko je šel Tekstilindus v stečaj, so upnike poplačali s prodajo premoženja. Decembra 1995 je tudi ta njihov objekt na Delavski 26 (nekdaj Delavska 19) z zemljiščem dobil novega gospodarja, kranjsko podjetje InfoHip solastnikov Janeza Janše in Petra Klofutarja (ta se je kasneje z Janšem razšel). Izklicna cena za nepremičnino je bila 193 milijonov nekdanjih tolarjev, a so jo uspeli prodati šele na četrti dražbi za 50 milijonov tolarjev. Janša in Klofutar sta kupila nepremičnino, skupaj s stanovalci iz socialno šibkejšega sloja. Skupnega jezika stanovalci in novi lastnik v resnici nikdar niso našli. Najemniki večinoma niso zmogli plačevati na novo izračunanih pridobitnih najemnin, ki so bile za podjetnika logične. Stanovalci so prevzeli nadzor nad stavbo in pravico iskali na sodišču. Reakcije so bile tudi čustvene; da so dom zgradili delavci, da ga imajo za svojega, da bi ga odkupili, pa za to nimajo pravice … Po sedmih letih spora med lastnikom in prebivalci je vmes posegla tudi kranjska občina pod vodstvom tedanjega župana Mohorja Bogataja. Lastnik Janša je občini ponudil stanovanja v najem, a je bila ponudba za občino previsoka, obstoječi prostori so se jim tudi zdeli neprimerni za stanovanja. Za občino bi bil tedaj zanimiv nakup celotne stavbe, v kolikor bi prišlo do javne dražbe, in nato sanacija. Delavski dom je do danes ostal geto v naselju.

Podžupan Velov: »Iščemo rešitev«

Milenko Čajič stanuje na Delavski 26 in razkaže prostore. Vrat večina sob nima več, vodovodne cevi so počene, pohištvo nametano in polomljeno, povsod je mraz, prepih … Sanitarije, čeprav si tega imena ne zaslužijo več, so skupne, tuširanje z mrzlo vodo pozimi pa je le za najbolj pogumne in zdrave. Čajič poudari, da je slovenski državljan in kranjski občan, da na tem naslovu živi že leta in da pričakuje, tako kot še nekaj preostalih stanovalcev, da jim na kranjski občini pomagajo. »Ne pričakujem ničesar, kar bi bilo zastonj, samo nekaj človeku dostojnega. Če ne bo odziva, se bom obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Naj vidi, v kakšnem živimo.«

Za sogovornika v članku smo želeli tudi Janeza Janšo, ki je nepremičnino kupil legalno na javni dražbi. A pri njegovem podjetju InfoHip ni najti nobene kontaktne številke, na prijavljenem naslovu podjetja je tabla drugega podjetja. Se je bil pa pripravljen pogovarjati kranjski podžupan Igor Velov. »Občina se s tem ukvarja zato, ker gre za naše občane, ki imajo stanovanjski problem, in ne iz vidika lastništva. Ko sem se sam začel ukvarjati s tem, je bilo v delavskem domu še petintrideset družin, njihovi stanovanjski problemi so se postopoma reševali. V zadnjih dveh letih mi je uspel dogovor z lastnikom Janezom Janšo, da stanovalcem ni zaklepal vrat, dokler ne najdemo rešitve. Resna rešitev se je kazala z ljubljanskim podjetjem, ki dela za stanovanjski sklad; del objekta bi preuredili v dom starejših občanov, del pa v nizko cenovno stanovanjsko gradnjo, s čimer bi rešili tudi stanovanjski problem za sedanje stanovalce. A je v ozadju še poplačilo upnika, zato do te rešitve ni prišlo. Janez Janša je zatem dejal, da ne bo mogel več čakati in da bo moral ljudi izseliti, ker sicer ne bo dobil kupca. Izseli pa jih lahko kadarkoli, ker ima odločbo sodišča. In kaj smo naredili na občini? Nekateri od stanovalcev so bili tako visoko na neprofitni listi, da so občinska stanovanja že dobili, nekateri so se znašli sami. Tem, ki so še ostali, se trudimo pomagati. Prav zdaj smo našli namestitev za materi samohranilki, saj gre za izredno pomoč v primerih, če ima oseba mladoletnega oziroma šolajočega otroka. S tem nismo preskočili lestvice čakajočih za neprofitna stanovanja, ampak našli začasno rešitev, da enostarševski družini ne bosta ostali na cesti. Prosilce na listi za neprofitna stanovanja spodbujamo, naj si sami poskušajo najti stanovanja na trgu, saj imajo možnost subvencioniranja tržne najemnine. Je pa res, da marsikje na trgu hočejo imeti najemnino za pol leta vnaprej, česar si ljudje ne morejo privoščiti. Zdaj smo v pogovorih s stanovanjskim skladom za 65 stanovanj v najem na Sotočju, s tem bi rešili veliko.«

Stanovalci, s katerimi smo se pogovarjali, so potrdili, da jih je podžupan Igor Velov poklical na pogovor. Prišli so tudi nekateri tisti, ki so se že izselili. Stanovalec Milenko Čajič pa je povedal, da bi, tako kot ekipi Gorenjskega glasa, tudi vodstvu občine in predstavnikom Centra za socialno delo Kranj rad pokazal, v kakšnem živijo …