Ogrožena nujna helikopterska pomoč

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Kranj / petek, 26. februar 2010 / 06:00

Če zdravniki brez soglasja delodajalca ne bodo več mogli opravljati dela drugje, se lahko zgodi, da bodo helikoptersko nujno medicinsko pomoč prisiljeni tudi zapreti.

Kranj – Minister za zdravje Borut Miklavčič je pred dnevi napovedal poostren nadzor nad tem, kateri zdravniki poleg rednega dela v javnih zavodih delajo prek pogodb o delu tudi pri drugih delodajalcih. Kot vztrajajo na ministrstvu, zdravniki iz javnih zavodov za vsakršno delo drugje potrebujejo soglasje svojega delodajalca. Ukrep je namenjen zlasti ureditvi dela tistih zdravnikov, ki delajo hkrati v zasebnih zdravstvenih zavodih. A kot kaže, bi ukrep lahko ogrozil tudi delovanje nekaterih nujnih medicinskih služb, kot sta denimo helikopterska nujna medicinska pomoč in dežurne službe v nekaterih odročnih krajih. V Helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP), katere nosilec je Osnovno zdravstvo Gorenjske, namreč vsi zdravniki in reševalci za svoje delo nimajo soglasja svojih delodajalcev, priznava strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske prim. prof. dr. Janko Kersnik, dr. med. »Redno so zaposleni v različnih javnih zavodih, denimo v kliničnem centru, v splošnih bolnišnicah ... Nekateri soglasje delodajalca za delo v enoti nujne helikopterske medicinske pomoči imajo, nekateri pač ne. Doslej nihče ni bil tako strog, da bi ta soglasja zahteval. A če bi pri tem res vztrajali, lahko helikoptersko nujno medicinsko pomoč kar zapremo!« opozarja prim. prof. dr. Kersnik. Kot dodaja, bi zastale tudi nekatere druge dejavnosti, denimo dežurne službe v nekaterih bolj odročnih krajih, saj zdravniki niso zainteresirani za delo tam. »Veseli smo, da so zdravniki sploh pripravljeni delati, in to v svojem prostem času, ki bi ga sicer lahko namenili družini, hobijem ... Ko delajo v helikopterski enoti – dežurajo v svetlem delu dneva – imajo v redni službi prost dan, koristijo ure ali pa vzamejo dopust. To so najbolj pridni, marljivi in usposobljeni ljudje,« poudarja sogovornik. Kot dodaja, so tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides prepričani, da zdravniki soglasja svojega delodajalca za delo izven matične ustanove ne potrebujejo, če delo pri drugem delodajalcu ne predstavlja konkurence za matično ustanovo zdravnika. Dela v helikopterski enoti pa nikakor ne bi mogli šteti za konkurenco delu v bolnišnici ali kliničnem centru. Po besedah prim. Kersnika bodo zdaj počakali na odločitev inšpekcijskih služb, ali so s tovrstnim delom kršeni kakšni zakoni. Vsekakor pa bodo v Osnovnem zdravstvu Gorenjske v bodoče za vsakega zdravnika ali zdravstvenika, ki bi bil pripravljen delati v enoti helikopterske nujne medicinske pomoči, pred sklenitvijo pogodbe o delu zahtevali tudi soglasje delodajalca ...