Vrh nad rudarskim mestom

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 26. februar 2010 / 06:00

Hleviše (908 m) - Še en žig Slovenske planinske poti. Ob vzponu se pod nami odpira pogled na mesto, znano po rudniku živega srebra in čipkah.

Koča na Hleviški planini je še ena od planinskih postojank, kjer je potrebno dobiti žig, če zbiramo štemplje Slovenske planinske poti. Ker je izlet geografsko precej oddaljen, lahko ubijemo dve muhi na en mah in preživimo lep dan.

Najbližja pot z gorenjske strani, da pridemo do Idrije, nad katero je Hleviška planina, je, da se zapeljemo do Žirov in tam zavijemo desno proti Idriji. Zaradi obilnih božičnih padavin, ki so sprožile številne plazove, je cesta še zmeraj zaprta, zato je trenutno najbližje, da se do Idrije zapeljemo skozi Cerkno. Avto parkiramo v središču Idrije in nadaljujemo peš. Hodimo v smeri Vojskega, na kar nas opozarjajo smerokazi. Cesta nas pripelje do naslednjega križišča, kjer je označeno Hleviška planina levo, Vojsko desno. Nadaljujemo še vedno desno in v nekaj minutah dosežemo odcep označene, markirane poti na Hleviško planino. Nekaj časa še hodimo po cesti, ki se panoramsko dviga nad Idrijo, zato se nam odpre čudovit razgled. Od zadnje hiše naprej je pot makadamska. V naslednjem križišču zavijemo desno in takoj nato levo. A brez skrbi, dobro je označeno. Vzpenjamo se skozi gozd, po dobro označeni poti. Po približno uri in pol hoje dospemo na gozdno cesto, ki nas pripelje do križišča, kjer se nam z leve strani priključi cesta s Pšenka. Sledi še dobrih pet minut hoje do koče na Hleviški planini, ki stoji na zgornjem robu velike jase. Idrijci so prvo postojanko uredili v hiši, ki so jo odkupili v hiši gozdarja Križiča že daljnega leta 1948. Koča je priljubljena izletniška točka, in ker je postala del Slovenske planinske poti, je kmalu postala pretesna, zato so jo nato povečali in obnavljali.

Od koče krenemo levo, mimo žiga in vpisne skrinjice, do gozda, kjer se povzpnemo do vrha. V spodnjem delu, ki poteka deloma tudi po skali, je potrebno nekaj previdnosti, posebej če se odpravimo po dežju. Hodimo po grebenu, precej strmo, potem pa pot zavije levo na travnato sleme. Ko smo enkrat na slemenu, vidimo pred seboj tudi vrh Hleviške planine, kjer na vpisni knjižici piše le Hleviše 908 m.

Travnati vrh Hleviške planine nudi panoramski razgled na Idrijsko. Na vzhodu se nam pokaže Idrija z Medvedjim Brdom; na južni strani se dviga Crnovška planota z Javornikom in Spikom; Trnovski gozd z Golaki; pogled na sever se ustavi na Poreznu, Črnem vrhu nad Novaki, Blegošu, Ratitovcu, Bevkovem vrhu in Ermanovcu itd. Obzorje, ki je kot kulisa, pa zapirajo Julijske Alpe. Baje se vidijo celo Karavanke in Kamniške Alpe, a tega ne vem, kajti ob mojem obisku me je spremljala megla. Ja, žal lahko rečem le, da sem bila na Hleviški planini, a od izleta, razen gibanja po svežem luftu, nimam nič.

Hleviška planina je dostopna tudi tistim, ki imate težave s hojo, a se še vedno radi gibate po naravi. Iz Idrije se namreč po lokalni cesti odpeljete proti šest kilometrov oddaljenemu Čekovniku, kjer gozdna cesta zavije desno in po dveh kilometrih je parkirišče, ki je od Hleviške planine oddaljeno dobrih pet minut hoje. Omenjena cesta je idealna tudi za gorsko kolesarjenje, pešačenje po njej pa bi bilo mukotrpno in suhoparno.

Da ubijemo dve muhi na en mah, pa predlagam, da si ogledamo še obnovljeno Bolnišnico Franja, ki je tudi del Slovenske planinske poti. Bolnišnica je med leti 1943 in 1945 delovala blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice, imenuje pa se po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec.

Nadmorska višina: 908 m

Višinska razlika: 573 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici